»Ljubljanska džamija odpira slovensko družbo«
IZJAVA DNEVA
Uredništvo
Džamija v Ljubljani
© Borut Krajnc
"Moram reči, da sta res prišli dve ali tri jezna elektronska sporočila, ko smo dobili oziroma ko je objekt prejel Plečnikovo nagrado. Zelo nerazumljiv je očitek, 'da se Plečnik obrača v grobu' in podobno, saj se mi zdi, da je ravno Plečnik tisti, ki bi razumel sakralno arhitekturo in ne bi bil obremenjen s politiko. V biroju smo videli džamijo predvsem kot projekt, ki je zelo pomemben tako za Ljubljano kot za slovensko družbo in ki je omogočil, da določena skupina ljudi dobi enakopravno identiteto. Projekt smo videli kot odpiranje slovenske družbe, da postane strpnejša, bolj demokratična in bolj sodobna."
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
"Moram reči, da sta res prišli dve ali tri jezna elektronska sporočila, ko smo dobili oziroma ko je objekt prejel Plečnikovo nagrado. Zelo nerazumljiv je očitek, 'da se Plečnik obrača v grobu' in podobno, saj se mi zdi, da je ravno Plečnik tisti, ki bi razumel sakralno arhitekturo in ne bi bil obremenjen s politiko. V biroju smo videli džamijo predvsem kot projekt, ki je zelo pomemben tako za Ljubljano kot za slovensko družbo in ki je omogočil, da določena skupina ljudi dobi enakopravno identiteto. Projekt smo videli kot odpiranje slovenske družbe, da postane strpnejša, bolj demokratična in bolj sodobna."
(Arhitekt Matija Bevk iz biroja Bevk-Perović, ki je leta 2011 zmagal na mednarodnem natečaju za arhitekturno zasnovo Islamskega centra, o tem, da so v biroju videli džamijo predvsem kot projekt, ki je zelo pomemben tako za Ljubljano kot za slovensko družbo; via MMC RTV SLO)
Džamija v Ljubljani
© Borut Krajnc