Uredništvo

 |  Družba

ROJSTVO DRŽAVE: Brisanje zgodovine

Kako smo v Sloveniji pred in po osamosvojitvi brisali jugoslovanski kolektivni spomin v javnem prostoru na primeru spomenikov ter poimenovanj

Dr. Peter Mikša, docent na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti, Univerze v Ljubljani v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da so spomeniki in obeležja ter poimenovanja orodja kolektivnega spomina, ki preko njih nastaja, se utrjuje in obnavlja. Nastaja v procesu selektivne obdelave, ki nekatere spomine obdrži, druge pa zavrže. Zato je 'nadzor' nad tem spominom zelo pomemben mehanizem posameznih družbenih skupin na oblasti, saj na ta način nadzirajo in oblikujejo identiteto, tudi s pomočjo pozabe. Dvajseto stoletje zavzema v zgodovini javnih spomenikov posebno mesto, lahko bi celo rekli, da gre za stoletje 'monumentalije', saj so spomeniki in obeležja izjemno pomemben vizualni medij: prispevajo k oblikovanju in utemeljevanju različnih nacionalnih in državnih identitet ter pomagajo širiti in oblikovati kolektivni spomin, je zapisal Peter Mikša.

Spomin na določene zgodovinske osebe in njihova dejanja po eni strani govori o obstoju skupnosti v času in prostoru, to je o obstoju naroda, na drugi pa priča o moči in dosegu določenega političnega vpliva na nekem področju. Upodabljanje oseb, dogodkov ipd. v obliki spominskih obeležij, kot so table, kipi, spomeniki itn., pa tudi v obliki poimenovanj ulic, trgov, šol in drugih ustanov, služi spominskemu obeleževanju zadev, ki imajo za specifični narod, predvsem pa za nosilce oblasti, narodni, kulturni ali ideološki pomen – treba je ovekovečiti določene ideje oz. posameznike, ki neko idejo predstavljajo (so jo predstavljali) ali poosebljajo (so jo poosebljali). "S postavljanjem in odstranitvijo javnih spomenikov in obeležij (in s poimenovanji oziroma preimenovanji) v javnem prostoru lahko torej vodilne družbene skupine izoblikujejo kolektivni spomin in tako tudi narodno identiteto, saj preko tega ovekovečijo določene ideje ali posameznike, ki neko idejo predstavljajo ali jo poosebljajo."

"S postavljanjem in odstranitvijo javnih spomenikov in obeležij (in s poimenovanji oziroma preimenovanji) v javnem prostoru lahko torej vodilne družbene skupine izoblikujejo kolektivni spomin in tako tudi narodno identiteto, saj preko tega ovekovečijo določene ideje ali posameznike, ki neko idejo predstavljajo ali jo poosebljajo."

Dr. Peter Mikša,
docent, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Obsežen izbor člankov v ediciji 8DESETA (ROJSTVO DRŽAVE), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, je nastal ob 30. obletnici samostojne Slovenije, avtorji in avtorice prispevkov pa so ob tej priložnosti na spletnem portalu YouTube objavili tudi videoposnetke, v katerih se dotikajo tematike, kdaj in kako je pričela nastajati država Slovenija.

(SPLETNI NAKUP) >> ROJSTVO DRŽAVE: OSEMDESETA (1. DEL)

GP10WUJSup0

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.