Smrekica in zgodovina

Slovenija je Vatikanu božično drevo prvič podarila leta 1996, delegacijo, ki jo je sprejel papež Janez Pavel II., pa je vodil tedanji predsednik države Milan Kučan. S simbolno gesto je želel državni vrh izkazati hvaležnost Vatikanu za diplomatsko pomoč pri osamosvojitvi ter za hitro priznanje slovenske neodvisnosti. Vse skupaj je delovalo prisrčno, skoraj naivno, vendar državniško. Kučan in papež sta izmenjala vljudnosti in nikomur ni prišlo na misel, da bi priložnost izkoriščal za ideološka podpihovanja. To je bilo še v nekih drugih časih, davno pred tviterkracijo.

Ko je letošnjega 11. decembra Vatikan znova prejel smreko iz kočevskega pragozda, je ton slovesnosti odražal novo realnost slovenske politične kulture. Dan se je začel z mašo za domovino, ki jo je na grobu pokojnega Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Posvečena je bila trem možem RKC, ki so naredili posebej veliko za slovensko osamosvojitev: poleg pokojnega poljskega papeža še nekdanjemu ljubljanskemu metropolitu Alojziju Šuštarju in prvemu slovenskemu veleposlaniku v Vatikanu Štefanu Faležu, ki je leta 1996 prvi predlagal, da bi Slovenija papežu podarila božično drevo.

Do sem vse lepo in prav – že na avdienci pri papežu Frančišku pa je Cvikl priložnost izkoristil za širjenje svojih pogledov na zgodovino. Papežu je razlagal, da drevo »prihaja z območja, ki je prežeto s krvjo mučencev po drugi svetovni vojni. Petinsedemdeset let mineva od takrat, ko so umirali in trpeli ti mučenci. Drevo je raslo na tem ozemlju in nosi s sabo sporočilo upanja in miru. Kajti ti, ki so umirali, so umirali z vero.«

Seveda je imel Cvikl v mislih žrtve povojnih pobojev v Kočevskem Rogu; številni partizani, ki so med vojno izgubili življenja, da je v istih gozdovih leta 1943 nastalo obsežno osvobojeno ozemlje, nadškofa ne zanimajo. Cvikl ni blagi in strpni Alojzij Šuštar, prav kakor slovenska katoliška cerkev ni več ista institucija, kot je bila pod Šuštarjem. Od leta 1996 so jo zaznamovale številne afere, med drugim s spolnimi zlorabami in propadom holdingov Zvon Ena in Zvon Dva. O slednjih bi lahko Cvikl papežu povedal bistveno več kot o drugi svetovni vojni, saj je svojčas kot ekonom mariborske nadškofije reševal njeno premoženje pred upniki.

Proti večeru so nato slovensko smreko na Trgu svetega Petra slavnostno osvetlili pred zbrano množico. Cvikl je romarjem z vsega sveta znova razlagal o domobranskih mučencih, nato pa je na govorniški oder stopil zunanji minister Anže Logar. Oznanil je, da imata Slovenija pod vlado Janeza Janše in Vatikan v marsičem identične poglede glede »miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj«. Ni pozabil dodati, da smo Slovenci narod, ki »ga je bistveno oblikovala krščanska kultura«.