Tehnologija le krinka izkoriščanja

Vlada je 9. decembra sprejela predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki ureja zakonsko podlago za delovanje podjetij, kot je Uber. Vozniki bi po novem predlogu za opravljanje storitve potrebovali licenco, med novostmi novele zakona pa je odprava obvezne uporabe taksimetra za taksiste. »S spremembami zakona o prevozih v cestnem prometu delamo pomemben korak k modernejši, digitalni in uporabnikom prijaznejši urbani mobilnosti,« je na Twitterju zapisal Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo.

Podobna mantra je bila v zraku tudi v času Cerarjeve vlade, ko je slovenska gospodarsko-politična delegacija, na čelu katere sta bila Borut Pahor in minister za javno upravo Boris Koprivnikar, obiskala ZDA. Tam je Koprivnikar z Uberjem podpisal pismo o nameri za sodelovanje in Slovenija se je tudi podala na lov za novodobno delitveno ekonomijo, ki bi nas popeljala proti t. i. četrti industrijski revoluciji.

Med vidnejšimi osebnostmi se je takrat pojavil Uberjev lobist Mark Boris Andrijanič, ki je v preteklosti sodeloval z Inštitutom Jožeta Pučnika. Po daljšem zatišju se je njegovo ime februarja znašlo v medijih, tokrat med podpisniki poziva k oblikovanju Janševe vlade.

Projekta Uber se je že takrat najbolj vneto lotila poslanska skupina SDS, vendar za spremembo zakona v državnem zboru ni dobila zadostne podpore, saj se je večina poslancev strinjala, da Uber na trgu dela predstavlja nelojalno konkurenco. Tako so takrat menili tudi v poslanskih skupinah SMC in DeSUS, vendar bi se to ob drugačni vladni garnituri zdaj lahko spremenilo.

V Novi Sloveniji so svoj pohod proti »digitalni transformaciji in tehnološkemu preboju« leta 2019 uradno napovedali že z vizijo Pametne Slovenije, ki skriva namero nižje obdavčitve za »inovativna tehnološka podjetja z visoko dodano vrednostjo«. Prepričani so, da se »delo mora splačati«, za to pa je nujno »svobodno delovanje trga in konkurence«. Zdaj je bil projekt Uber zaupan ravno njihovemu ministru, ki skuša zakon spremeniti po hitrem postopku. Ampak za kakšno ceno?

Pod pretvezo tehnoloških prebojev poteka vedno večja prekarizacija dela. Uber svojih prevoznikov ne zaposluje in se tako izogiba obveznostim delodajalca. Delavci nosijo stroške dela, kar po eni strani pomeni nižje cene prevozov, po drugi pa večje dobičke za podjetje, ki si od vsakega prevoza lasti od 20 do 25 odstotkov.

Sodišča v Nemčiji, Italiji, Franciji in drugih evropskih državah so nekatere storitve platforme Uber prepovedala – med njimi najbolj sporna je zagotovo UberPOP, saj omogoča prevažanje tistim, ki nimajo licence. Septembra se je v Londonu končala še ena sodna odisejada, po kateri so Uberju po prekinitvi vseeno obnovili poslovanje, Madžarska pa je na primer Uber v celoti prepovedala. Hkrati evropska komisija napoveduje razširitev pravil o davčni preglednosti na digitalne platforme.