Zavržena generacija

Vlada je socialne in duševne stiske študentov večinoma spregledala, kar lahko sklepamo tudi po tem, da je za njihovo blaženje namenila samo enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov, ki je bil izplačan aprila. Ob tem so številni študenti opozarjali, da ta nikakor ne more učinkovito rešiti njihovih stisk. Vlada zdaj, po več kot pol leta, namerava študentom ponovno pomagati – predlog sedmega protikoronskega zakona (PKP 7) namreč za študente predvideva izplačilo dodatka v enaki višini kot prej.

»Vsi študenti nimamo istih izhodišč,« je prepričana Sara Svati Sharan, študentka filozofije in članica društva Iskra. Tako nekateri študenti te pomoči niti zares ne potrebujejo, za druge pa je občutno premajhna. Opozarja, da so državne štipendije že tako ali tako nizke, in čeprav verjame, da se bo marsikdo razveselil dodatka, to ne more biti rešitev stisk študentov: »Zame to recimo pomeni, da si mi ta mesec ne bo treba sposojati denarja od drugih, da lahko preživim mesec, to pa je tudi vse.«

Hkrati nerazumevanje stisk študentov kaže tudi tvit Aleša Hojsa, ki na vprašanje, zakaj študenti pravzaprav potrebujejo dodatek, odgovarja: »Za boljšo elektronsko opremo. Večino predavanj sedaj izvajajo na daljavo.«

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je 16. decembra sprejela odločitev o začetku aktivnosti, s katerimi nameravajo opozarjati na ignoranco vlade do mladih. V odzivu na PKP 7 so zapisali, da »mladi ne potrebujejo miloščine, ampak sistemske rešitve«, in opozorili na krčenje študentskega proračuna, zaradi česar so ogroženi študentski socialni programi, težave pa se lahko pojavijo tudi pri zagotavljanju študentske prehrane.

V Listi demokratičnega študentstva (LDŠ) so mnenja, da bi se lahko oglasili že prej in da tudi sami niso storili dovolj, da bi pomagali študentom v stiski. »V prvem valu epidemije so fundaciji Študentski tolar namenili manj dodatnih sredstev kot znaša letni strošek honorarjev in ostalih izdatkov predsednika organizacije, čeprav je bilo že tedaj jasno, da bodo stiske študentov velike,« pove Rene Koradin, član LDŠ.

Študenti v tem času občutijo še pritiske ob približevanju izpitnega obdobja, na kar je v javnem pismu opozoril tudi dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani. Ob tem je še posebej poudaril, da se del študija, ki zahteva tudi fizično navzočnost (to so recimo laboratorijske vaje), v tem času preprosto ni mogel izvajati, zaradi česar bo pri nekaterih predmetih preverjanje znanja nemogoče. »Resno se sprašujemo, kako bomo zaključili zimski semester. Zdaj je že jasno, da je ogroženo izobraževanje cele generacije študentk in študentov. Posledice bo razkril čas,« je zapisal.

Prepričan je, da že sam način sproščanja – kjer se je večina gospodarstva ponovno zagnala prejšnji teden, šole in fakultete pa ostajajo zaprte – kaže na to, da se znanje političnim odločevalcem ne zdi vrednota, ki bi jo morali obravnavati prednostno: »Dejstvo, da je visokošolski prostor del zadnjega, t. i. zelenega paketa sproščanja, pove veliko o tem, koliko cenimo znanje, brez katerega ne more delovati noben del te družbe. S takimi prioritetami podiramo temelje naše prihodnosti, ki bi morala biti utemeljena prav na znanju.«