Tragikomičnost govorov velikega vodje

Slovenija je seveda najboljša. Ni pa to bila vedno, če smo natančni. V zadnjem obdobju je najboljša postala na začetku marca letos. Pred tem je bila ena zadnjih držav, kot je rad ponavljal Janez Janša, v katerih je imela vso oblast komunistična kontinuiteta. Marca smo potem postali najboljša država na svetu. Že kmalu smo prvi na svetu razglasili zmago nad covidom.

In potem smo tudi ostali zmagovalci. Ko so se sredi oktobra v opozicijskih vrstah pojavili nekateri dvomi, da nas druge države v boju proti covidu dohitevajo, nas je predsednik vlade pomiril. Na poslansko vprašanje glede drugega vala epidemije je odgovoril: »Zagotavljam, da bo Slovenija med zmagovalci drugega vala.«

Sicer drži, da smo po podatkih evropskega centra za preprečevanje nalezljivih bolezni že več tednov po številu umrlih v epidemiji najslabša država v Evropi. A smo vendarle še lahko najboljši, meni predsednik naše vlade. Minuli teden je Janša na predvečer dneva samostojnosti in enotnosti v govoru dejal: »Nikoli ne bomo največji, lahko pa smo najboljši. (…) če strnemo vrste kot skupnost in država v plebiscitni enotnosti.«

Janša sicer ni zvenel izvirno. Uporabil je namreč besedno zvezo, ki jo je junija 2006, ob 15. obletnici osamosvojitve, prepisal iz govora nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira. Blair je leta 1997 na letni konferenci laburistične stranke v Brightonu napovedoval novo pot, po kateri naj bi šla Velika Britanija po desetletju vladavine konservativnih torijcev, in Janša je devet let kasneje od njega prepisal besedo za besedo.

Blair je recimo dejal: »Danes želim za to državo zastaviti ambiciozen cilj.« Janša je prepisal: »Danes si lahko bolj kot kadarkoli prej zastavimo velike cilje za prihodnost.« Blair je dejal: »Da ne bomo nič manj kot vzorna država 21. stoletja, svetilnik sveta.« Janša je prepisal: »Ne želimo biti nič manj kot ena najuspešnejših držav na svetu. Eden svetilnikov 21. stoletja.«

Blairove sanje o Britaniji kot svetilniku 21. stoletja se sicer niso uresničile, pri Janši pa vemo, da je po plagiranju političnih govorov kariero nadaljeval s kloniranjem (madžarskih vzornikov). Roko na srce, četudi nam je premier v zadnjem govoru zgolj hotel vliti nekaj upanja, nam dvigniti moralo, ni zvenelo posebej izvirno.