Vojne so odporne proti koronavirusu

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je 24. marca, skoraj štirinajst dni po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo koronavirusne bolezni, vse vpletene akterje mednarodne skupnosti pozval k takojšnji ustavitvi vojn in drugih oblik sovražnosti. Njegovo trkanje na globalno človeško vest je, žalibog, imelo približno toliko učinka kot papeževe molitve za mir na Bližnjem vzhodu. Po navedbah norveške človekoljubne organizacije Norwegian Refugee Council je samo v naslednjih dveh mesecih, torej med prvim valom pandemije, moralo zaradi spopadov zapustiti domove vsaj 661 tisoč ljudi v 19 državah po vsem svetu. Večina teh, 482 tisoč, jih je bilo pahnjenih v begunstvo zaradi spopadov, ki so redko deležni medijske pozornosti. V Severnem in Južnem Kivuju ter Ituriju, treh provincah na vzhodu Demokratične republike Kongo, že vrsto let potekajo spopadi med številnimi uporniškimi paramilicami in vladno vojsko za nadzor nad območji, bogatimi z rudami, zaradi vse slabših življenjskih razmer pa je izbruhnila tudi lokalna vojna med etničnima skupinama Hema (živinorejci) in Lendu (poljedelci). Svetovni program za hrano je avgusta opozoril, da je ta prepletajoča se grozljivka, ki ji ni videti konca, samo v prvih šestih mesecih tega leta ustvarila okoli milijon novih beguncev. Uničenih ali izropanih je bilo tudi na ducate bolnišnic; ljudje pa niso izpostavljeni le pandemiji koronavirusne bolezni, ki ni zaobšla teh krajev, ampak tudi malariji in občasnim pojavitvam ebole.