Rožnati davek

V Veliki Britaniji so odpravili davek za ženske higienske pripomočke, ki se uporabljajo pri menstruaciji, kot so vložki in tamponi. Zakonodaja EU namreč preprečuje uvedbo ničelnega davka za te izdelke, z izstopom Britancev z enotnega trga in iz carinske unije EU je to postalo mogoče. Zgodilo se je le mesec po tem, ko je Škotska prva na svetu uvedla dostop do brezplačnih higienskih izdelkov za ženske.

Edina država v EU, ki ima prav tako ničelni davek na ženske higienske izdelke, je Irska, ki je davek odpravila še pred uveljavitvijo najnižje stopnje davka na ravni EU. Ta bo v veljavi še do leta 2022, vseeno pa vse več evropskih držav dela korake in znižuje DDV za higienske izdelke. Nemčija je predlani na primer znižala stopnjo davka z 19 odstotkov na sedem, Italija z 22 odstotkov na deset; Poljska ga je znižala na pet odstotkov, Francija na 5,5 odstotka, znižanje 21-odstotnega davka na deset odstotkov pa je decembra napovedala Češka.

Zanimivo je, da tuji mediji pogosto navajajo, da je davek na higienske izdelke v Sloveniji 9,5-odstoten; vendar ni, je 22-odstoten. Uvrstitev v skupino izdelkov z 9,5-odstotno obdavčitvijo bi bila bolj logična, sem namreč spadajo nujni izdelki, kot so hrana, zdravila in medicinska oprema.

Krivico je leta 2016 poskusila popraviti Levica in je, čeprav se ji zdi najbolj smiseln ničelni davek, ki še ni mogoč, predlagala znižanje DDV na 9,5 odstotka. Toda odbor državnega zbora za finance je novelo zakona zavrnil na podlagi vladnega očitka, da ukrep ne bo nujno dosegel cilja – znižanja dejanskih cen ženskih higienskih potrebščin. V Levici pravijo, da je nakup higienskih izdelkov po visoki ceni velik strošek za ženske in da je odprava te neenakosti nujna, zato bodo še naprej dejavno zagovarjali znižanje davka na ženske higienske izdelke.

Tudi na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov IPES se zavzemajo za širšo dostopnost ženskih higienskih izdelkov, vprašanje obdavčitve teh pa so zajeli v raziskavo, ki so jo opravljali med političnimi strankami. Vendar je bila edina stranka, ki se je poleg Levice opredelila do problematike, SD. Njen poslanec Marko Koprivc je leta 2019 ob vložitvi pobude za odpravo DDV za te izdelke prejel odgovor ministrstva za finance, da to ne bi bistveno izboljšalo gmotnega položaja žensk. »A znižanje sedanje 22-odstotne obdavčitve bi se nedvomno poznalo v ženskih denarnicah, kajti zdrava ženska v življenju povprečno porabi okoli 16.800 higienskih vložkov oziroma tamponov, pri tem pa je že tako slabše plačana,« je prepričana direktorica inštituta Ana Pavlič. »Znižanje davka ali odprava obdavčitve nosi tudi pomembno simbolno sporočilo, saj bi pomenila korak naprej k detabuizaciji ženske plodnosti in reproduktivnega zdravja.« Najbrž se resnični razlog za zavrnitev pobude skriva v tem, da bi to na leto pomenilo približno 1,6 milijona evrov nižje prihodke državnega proračuna iz DDV. In še v razmislek: najvišji davek na ženske higienske izdelke (27 odstotkov) ima Madžarska – si res želimo biti v tej družbi?