Pieces of a Woman

za

Rekvijem za sanje.

Martha (Vanessa Kirby) v filmu Pieces of a Woman, ki ga je posnel Kornél Mundruczó, avtor briljantnega Belega boga, ni kot Autumn (Sidney Flanigan), ki v filmu Never Rarely Sometimes Always sklene, da bo splavila. Niti ni kot Astrid (Julia Jentsch), ki se v filmu 24 tednov ne more odločiti, ali naj rodi ali splavi. Martha se je odločila, da bo rodila – in sicer doma. Čuti že porodne krče, slabo ji je, voda ji teče. Njen mož – no, partner, proletarski Sean (Shia LaBeouf) – pokliče babico (Molly Parker), ki pride ravno pravi čas, toda otrok – »It’s a girl!« – pri porodu umre.

Te uvodne pol ure je posnete izredno realistično, že kar naturalistično imerzivno, napeto in vrtoglavo, v realnem času, v dolgem, intenzivnem, ekstatičnem, neprekinjenem kadru, agonično, s kriki in šepetanji, brezkompromisno in brez izgovorov, zato nadaljevanje, v katerem se oba soočata z uničujočimi krči, dilemami in krutostmi te ekstremne poporodne distopije (vse še dodatno napenja Marthina dobro situirana in razredno vzvišena mati, žrtev holokavsta, Ellen Burstyn, ki hoče, da truplo dojenčka, ki ga Martha daruje znanosti, pokopljejo), deluje po malem antiklimaktično, a še vedno dovolj rekvijemsko in tragično, da potrebuje sodišče, ultimativno prizorišče katarze, talilni lonec jeze, obupa, žalovanja, občutka krivde in maščevanja. Martha in Sean sta razredno mavričen par – ona prihaja iz premožne družine, on pa je gradbeni delavec, ki vodi izgradnjo mostu, kar je morda namig, da je most, ki povezuje moškega in žensko, tako krhek kot razredni most. (Netflix)