Radio Študent bo. Pa ŠOU?

Pobudniki za ukinitev financiranja, posledično odprodajo in komercializacijo Radia Študent iz vodstva ŠOU v Ljubljani, ki ga že dobro desetletje obvladuje naveza skupin Modri in Povezani, gotovo niso pričakovali, da se bo namesto o smislu in obstoju tega v številnih pogledih danes unikatnega in od leta 1969 samosvojega radia v javnosti ponovno zastavilo vprašanje, čemu in komu pa so danes še namenjene obstoječe oblike študentskega organiziranja.

Andrej Klasinc je že ob nastopu prvega mandata direktorja ljubljanske Študentske organizacije preroško oznanil, da se bodo sredstva za Radio Študent prej ali slej razblinila in da bo moral stopiti na pot finančne neodvisnosti brez sredstev ustanovitelja. V ponudbi za društveni prevzem ustanoviteljskih pravic in dolžnosti zavoda, ki bi ga opravili sedanji in nekdanji sodelavci, simpatizerji in poslušalci je zapisal, da »gre za predlog, ki govori o nadaljnjem organiziranju Radia Študent z namenom, da obdržimo neodvisnost in vzdržnost sistema za naslednja desetletja«. Toda glede na predlaganih 0,00 EUR sofinanciranja se je očitno nanašal zgolj na ŠOU v Ljubljani, ki sicer v letu 2021 iz naslova koncesijske dajatve od študentskega dela razpolaga z malodane enakimi sredstvi kot v letu 2020, ko je bila prejšnja sestava študentskega zbora, tako tudi koalicija Modrih in Povezanih – ti so si v tej dogovorni demokraciji že pred leti razdelili politični teren in si med sabo na posameznih fakultetah ne konkurirajo –, ustanoviteljske dolžnosti še pripravljena poravnati za rekordno nizkih 120.000 EUR. Toda po mnenju novopečenega vodstva študentov na Univerzi v Ljubljani, ob Andreju Klasincu ga poosebljata še predsednik Klemen Petek iz Modrih in svetovalec Andrej Bole iz kvote Povezanih ter Študentskega kampusa, bi s predlaganim prenosom ustanoviteljskih pravic na nevtralno organizacijo dobili širok krog soustanoviteljev in dolgoročno stabilno lastništvo RŠ. »ŠOU v Ljubljani s tem ne bi več imel vpliva na politiko Radia Študent, prav gotovo pa bi ostal dolgoročni partner pri študentskih projektih.«

Radio Študent ne glede na epidemijo covid-19 dandanes ustvari največ, povprečno 17 ur živega programa na dan.

Od samih začetkov radijske postaje, ki je bila subvencionirana s študentskimi sredstvi, so sicer vodstva oblik študentskega organiziranja na politiko Radia Študent najbolj vplivala prav z višino sofinanciranja. To v resnici ni nikoli pokrivalo vseh potreb, zato so se, tako kot sedanja, vse generacije sodelavcev spopadale z istim izzivom zagotavljanja dodatnih sredstev. V zadnjih letih je zniževanje sredstev za Radio Študent očitno že del sistematičnega načrta, kako ga postopoma izriniti od javnih študentskih sredstev. Toda iz Finančnega načrta ŠOU za leto 2021 prvič sploh ni več vidno, da ima ŠOU ob pravicah tudi ustanoviteljske dolžnosti sofinanciranja programa in dejavnosti zavoda Radio Študent. V letu 2021 ŠOLT in tudi Radio Študent nista več v »družini« zavodov ŠOU, prav tako se ne omenjata v okviru drugih interesnih dejavnosti ali postavk. Kot da bi ju že odprodali, kar v Strategiji upravljanja ŠOU načrtuje za še preostale »neperspektivne« nepremičnine, ki jih ni mogoče oddati vsaj tako kot polovico prostorov na Pivovarniški 6, katerih najemnik je tudi v letu 2021 s 325.000 evri dotacije dobro stoječi Zavod Socialni inkubator Študentski kampus, socialno podjetje. Toda Radiu Študent prostore zagotavljata Študentski dom Ljubljana ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. ŠOU ima od 2.900.000 evrov proračuna v letu 2021 načrtovanih le 200.000 (6,9 odstotka) lastnih drugih prihodkov, preostalo pa so sredstva neposredno iz koncesijske dajatve študentskega dela. V nasprotju z njo pa ima Radio Študent široko paleto virov, sredstva ustanovitelja pa nujno potrebuje za sofinanciranje lokalnih, nacionalnih ter evropskih programov in projektov. Radio Študent ne glede na epidemijo covid19 dandanes ustvari doslej največ, povprečno 17 ur živega programa na dan, ki ga na mesečni ravni sooblikuje največ, devet redakcij in služb ter več kot 200 rednih sodelavcev. Od leta 2012 ima status posebnega pomena študentskega radijskega programa, od leta 2017 tudi deluje v javnem interesu v mladinskem sektorju. Oprema se amortizira, največje premoženje Radia Študent so ljudje, nekdanji in sedanji sodelavci, v knjigovodskem in zbirateljskem pogledu pa še impresivna fonotečna zbirka nosilcev zvoka.

Pravno osebo Radio Študent je tako kot vse preostalo družbeno premoženje ob osamosvojitvi ŠOU v Ljubljani, tako kot njena predhodnica, Univerzitetna konferenca ZSMS, dedovala, saj je Radio Študent ustanovila Skupnost študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov, prva razmišljanja o študentski radijski postaji pa sežejo v leto 1966 in so se porodila v Študentski organizaciji ljudske tehnike (ŠOLT), katere Radio klub je bil pripravljen izdelati oddajnik, radio pa bi bil po prvih načrtih bolj razglasna postaja. Nastanek Radia Študent je časovno povezan s prizadevanji za izboljšanje materialnega in političnega položaja študentov, anekdota o začetkih delovanja RŠ pa pravi, da sta skupaj z igriščem za minigolf v Študentskem naselju nastala kot neposredni posledici študentskih demonstracij 6. junija leta 1968. Toda prej bo držalo, da so takratna emancipacija študentov in priprave na vzpostavitev radijske postaje »kot izraza potrebe po lastnem študentskem komunikacijskem kanalu« prispevale k prvim študentskim demonstracijam po drugi svetovni vojni v Ljubljani. Do osamosvojitve je bil glavni urednik oziroma direktor Radia Študent po funkciji član izvršnega organa študentske organizacije ustanovitelja. Tudi po vzpostavitvi ŠOU je slednja priznavala in poravnavala ustanoviteljske obveznosti, tudi ko je od leta 1991 do 19. oktobra 2004 Radio Študent uradno deloval zgolj kot z obstoječim pravnim redom neusklajena p. o. – pravna oseba, in pred formalno vzpostavitvijo zavoda, ki ga z večino glasov vseh članov soupravljajo predstavniki zaposlenih in honorarnih sodelavcev (3), ustanovitelja (3) in strokovne javnosti (1). Kaj se je torej, če kaj, vsebinskega spremenilo, da se je ŠOU pripravljena znebiti ustanoviteljskega bremena Radia Študent? Zakonska podlaga je nespremenjena. Zakon o skupnosti študentov, edini zakonski akt, ki ureja položaj, delovanje in dejavnost kake samoupravne skupnosti, določa, da se v študentske organizacije združujejo študentje zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena in uresničevanja skupnih interesov, solidarnega zadovoljevanja skupnih potreb ter opravljanja zadev iz državne pristojnosti, ki so jim dane z javnim pooblastilom. Tudi ŠOU v Ljubljani naj bi sprejemala, organizirala in izvajala programe interesnih dejavnosti na področju kulture, izobraževanja, športa, tehnične kulture in drugih področij delovanja študentov. Toda kot je poslancem odbora za šolstvo v državnem zboru nazorno predstavil nekdanji odgovorni urednik Radia Študent Jernej Kaluža, vse bolj ponuja samo še to, kar si študentje želijo, ne pa tudi tega, kar potrebujejo. Kaj je danes temeljni študentski interes, razberemo šele iz prenovljene Strategije upravljanja nepremičnin: »Zaključena celota v okviru študentskega kampusa tako predstavlja temeljni študentski interes ŠOU v LJ.«

Podpora javnosti ob napovedani ukinitvi financiranja in odprodaji ustanoviteljskih pravic ni presenetila samo aktualnega vodstva ŠOU na Pivovarniški 6 v Ljubljani, ampak tudi sedanje in nekdanje sodelavce Radia Študent. O smiselnosti obstoja in namenu najstarejše študentske radijske postaje v Evropi se sprašujejo zgolj njeni najbolj zagrizeni politični nasprotniki, povsem odkrito namero sedanjega vodstva ŠOU podpirajo Rumeni jopiči in drugi neonacisti s povezavami s SDS, ki so se v preteklosti na povabilo Povezanih že udeleževali sej študentskega zbora na temo Radia Študent. Desetletje in več trajajoča naveza funkcionarjev in botrov študentskih političnih skupin Modri in Povezani, ki ima monopol nad porabo študentskih sredstev in uresničevanjem študentskega temeljnega interesa, je na preizkušnji, saj se boj za stabilnost financiranja in za ohranitev delovanja Radia Študent v okvirih temeljnega študentskega interesa ŠOU v Ljubljani nadaljuje, društveni odkup ustanoviteljskih pravic pa ostaja zadnja realna možnost za ohranitev te, samo pod bremenom lastne zgodovine stare študentske radijske postaje. Ker je bilo nadaljevanje procesa izrivanja Radia Študent od študentskih javnih sredstev in iz temeljnega študentskega interesa doslej v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani koalicijsko usklajeno, lahko predsednik Klemen Petek v imenu smiselnosti nadaljnjega obstoja obstoječih oblik študentskega organiziranja pri nas lastno politično verodostojnost izkaže le še z odstopom, razpadom te dogovorne koalicije in novimi, bolj poštenimi predčasnimi volitvami v študentski zbor. V kateremkoli drugem scenariju pa se bo padanje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani v jamo, skopano za skoraj 52 let staro študentsko radijsko postajo, samo še nadaljevalo.