Slovenija nezakonito izgnala begunca

Slovenija je državljanu Kameruna, ki je pri nas želel zaprositi za mednarodno zaščito, kršila pravico do prepovedi kolektivnih izgonov, pravico do prepovedi mučenja in pravico do dostopa do azilnega postopka.

Tako je v ponovljenem postopku ugotovilo upravno sodišče, potem ko je vrhovno sodišče zaradi nerazumljivosti prejšnje sodbe, ki je bila izdana junija 2020, to razveljavilo in vrnilo v obravnavo. V kolektivu InfoKolpa opozarjajo, da nova sodba še ni pravnomočna, vendar »mora Slovenija po pravnomočnosti sodbe tožniku brez odlašanja dovoliti vstop v Slovenijo in vložitev prošnje za mednarodno zaščito«.

V ponovljenem postopku je bila ugotovljena napačna razlaga sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o izročitvi in sprejemu oseb, katerih vstop ali prebivanje sta nezakonita. Ta bi moral biti uporabljen ob upoštevanju določb prava Evropske unije – ob prihodu prosilca bi moralo biti iz policijske dokumentacije razvidno, ali ta potrebuje mednarodno zaščito, ves postopek pa bi moral biti dokumentiran in izveden »formalno«.

Sodišče je ugotovilo tudi nepravilnosti pri tožnikovi obravnavi. »Tožnik ni bil obravnavan individualno, zapisnik o razgovoru je zapisan v dvojini, ni bilo prisotnosti tolmača, ni imel pravne pomoči,« ugotovitve sodišča povzemajo v InfoKolpi. Ob tem opozarjajo, da tožnik ni bil obveščen, da bo po postopku vračanja vrnjen na Hrvaško, kjer bi lahko, prav tako v Bosni in Hercegovini (BiH), zaradi verižnega vračanja z njim ravnali nečloveško. Odkar je bil izgnan iz Slovenije prvič, je minilo že 21 mesecev, in ves čas trajanja postopka je v nečloveških razmerah preživel v BiH.

Čeprav je bilo poročanje o begunski problematiki v času epidemije postavljeno nekoliko na stran, stiske ljudi niso manjše. Situacija v BiH, kamor je bil izgnan tožnik, se je še zaostrila. V InfoKolpi poročajo o kroničnem pomanjkanju prostovoljcev in infrastrukture, oblasti na meji s Hrvaško so zaprle kamp Bira, v bližnjem kampu Lipa pa je pred koncem leta prišlo do večjega požara. Zaradi prerazporejanja beguncev zdaj prihaja do še večjega pomanjkanja hrane in namestitvenih kapacitet, številni pa so prisiljeni zimo preživeti brez kakršnegakoli zavetja.

»Ponekod prihaja do hude segregacije in diskriminacije,« razlagajo v InfoKolpi. »Migranti nikamor ne smejo. Ne smejo uporabljati prevoznih sredstev in javnih prevozov, ne smejo biti postreženi v lokalih in ne smejo vstopati v trgovine.« Pogosto je policijsko nasilje, nad begunce pa naj bi se spravljalo tudi lokalno prebivalstvo, marsikje že povezano v skupine nestrpnih nasilnežev, nekakšne »varde«.

Takšne so razmere, v katere Slovenija pošilja nedolžne ljudi.