Pahor: »Zlasti tisti, ki imamo javno besedo, se moramo vzdržati žalitev«

Predsednik republike Borut Pahor je opozoril, da so v zadnjih letih sovražni govor, nestrpnost in celo hujskanje k nasilju postali vse preveč normalen del našega življenja

Predsednik republike Borut Pahor je ob današnji položitvi venca na judovskem pokopališču v Dolgi vasi opozoril, da so v zadnjih letih sovražni govor, nestrpnost in celo hujskanje k nasilju postali vse preveč normalen del našega življenja, kar je po njegovem nezaslišano, ter pozval k ohranitvi strpnosti in svobodomiselnosti.

"Vsi mi, zlasti tisti, ki imamo javno besedo, se moramo vzdržati vsake besede in vsakega ravnanja, ki bi ga lahko kdo razumel kot žaljivo, kot sovražno ali celo hujskanje k nasilju. To je naša moralna in človeška dolžnost, tistih, ki sodelujemo v javnem življenju, pa tudi politična zavezanost," je ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavstva povedal Pahor.

Le tako je po njegovih besedah mogoče ohraniti strpnost in svobodomiselnost, kjer lahko vsak pove svoje stališče, vendar tako, da ohrani dostojanstvo slehernega, da ohranimo sožitje ter si prizadevamo, da vse spore med nami in v mednarodni skupnosti rešujemo na miren način.

"Vsi mi, zlasti tisti, ki imamo javno besedo, se moramo vzdržati vsake besede in vsakega ravnanja, ki bi ga lahko kdo razumel kot žaljivo, kot sovražno ali celo hujskanje k nasilju. To je naša moralna in človeška dolžnost, tistih, ki sodelujemo v javnem življenju, pa tudi politična zavezanost."

Borut Pahor

Samo to zagotavlja mirno in varno prihodnost, je poudaril predsednik in spomnil na besede preživelega poljskega taboriščnika v Auschwitzu Mariana Turskega, ki je dejal, da vse to zlo ni padlo z neba, ampak je do njega vodilo veliko dogodkov, ki so vodili do moralnega dna 20. stoletja.

Pahor je zaželel trdnega zdravja prijateljici, kot je dejal, in edini še živeči Judinji iz Prekmurja Eriki Fürst, s katero sta prejšnja leta skupaj polagala vence, ter ženskam, ki so ga ob zadnjih obletnicah osvoboditve Auschwitza spremljala na slovesnosti. "Da bi po najboljših močeh javnosti sporočale grenke izkušnje, prepletene z neomajno vero, da lahko s primernim ravnanjem in dostojanstvom zavarujemo otroke, da se to ne bi ponovilo," je dodal predsednik.

HZJl2_hQSHg

Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor je spomnil, da se je 26. aprila 1944, ko so prišli po večino lendavskih Judov, začel proces, ki je pripeljal do tega, da jih je ostala živa manj kot desetina.

Ko so preživeli dojeli, kaj je bilo izgubljeno in da umrli nimajo grobov, so smeli postaviti spomenik le na dolgovaškem pokopališču. V državi pa še danes nimamo nobene druge točke, razen lendavske sinagoge, kjer se lahko teh dogodkov najbolj direktno spomnimo, je dejal Hajdinjak in se vprašal, zakaj po vseh teh letih še vedno nimamo točke spomina ne le na Jude, ampak na vse slovenske žrtve v holokavstu. Po njegovih besedah bi morala država končno že narediti ta korak.

Lendavski župan Janez Magyar pa je spomnil, da so Judje dali Lendavi neprecenljiv prispevek in pečat ter da so kljub fizičnemu izbrisu ostali v spominu. "Spoštovanje njihove dediščine je eden temeljnih stebrov identitete Lendave, spoštovanje različnosti pa je v mestu vedno temeljilo na načelih vključevanja in strpnosti," je poudaril.