News of the World

za

Bralec.

Paul Greengrass, ki je filme prelevil v hiperaktivne, hiperkinetične, epileptične ringelšpile (Bournov ultimat), je verjetno komaj čakal, da kamero ustavi in ujame sliko te sodobne, trumpovske Amerike. In res, ujame jo, toda ne danes, temveč na divjem zahodu, pred dobrimi 150 leti – po koncu državljanske vojne, ki je Ameriko polarizirala. Ali bolje rečeno: državljanska vojna je bila posledica velike polarizacije. In čez povojni Teksas, ki je še vedno kruto polariziran, nasilen, radikaliziran in krvav, potuje utrujeni, melanholični, zaraščeni, enigmatični stotnik Jefferson Kyle Kidd (Tom Hanks), nekdanji vojak južnjaške, konfederativne, sužnjelastniške vojske, ki se preživlja tako, da ljudem – neinformiranim, zahojenim, zakotnim, pozabljenim – javno bere časopise, novice, »nekaj, ob čemer pozabite na težave«, zgodbe o »težkih časih«, rudarskih štrajkih, poplavah, novih ustavnih amandmajih, ukinitvi sužnjelastništva, News of the World. Kidd, ki bere iz New York Timesa in Dallas Heralda, a tudi iz indijskega Timesa, je televizija za nepismene, platforma nove, povojne nacije. Ne zastonj.

In potem gre naprej – v naslednje mesto, v naslednjo »dvorano«, k naslednji publiki. Morda je bil rasist, kot John Wayne v Fordovih Iskalcih, a ni več – ko sreča malo Cicado, alias Johanno Leonberger (Helena Zengel), divjo siroto, 10-letno »razbijalko sistema«, jezno hčerko nemških priseljencev, ki so jo pred leti ugrabili Kiowe in jo vzgajali kot “svojo”, jo prelevi v svojo sopotnico. Pred njima je dolga pot (od Wichita Fallsa do Castrovilla), na kateri ju čakajo mesteca in zaselki, meje in preizkušnje, fanatiki in rasisti (»To je dežela belcev!«), belski ponos in črnska trupla, mitomani in populisti, divjina, ki ljudi regenerira, in civilizacija, ki ljudi straši, pokoli nad staroselci in odiranje bizonov, revolveraški obračuni in lirične, osupljive praznine, v katerih se nihče ne počuti doma, tajkunski diktator in njegove fake news, epidemija in blato, paravojaške milice in bushwhackers, sirene »rekonstrukcije« in ranocelniški optimizem – ja, pred njima je preboj skozi surovo, brutalno, sprto, distopično, deregulirano, trumpovsko Ameriko, ki se noče odpovedati nasilju, skozi »spet veliko Ameriko«, ki potrebuje dobrega pripovedovalca – in ki hoče slišati nekaj novega. Ta, ki zna brati in dobro pripovedovati, ima moč – in film, posnet po romanu Paulette Jiles, tega ne skriva. Kakor tudi ne skriva, da Kidd z novicami ljudi ne informira, temveč zabava, toda to je edini način, da jih informira, da jim odpira oči in da jim tali predsodke. In ko Kidd pripoveduje zgodbo o rudarjih, ki so se uprli delodajalcem, kapitalističnim izkoriščevalcem, ga ustavijo, tako kot so ustavili rudarje, toda podton je na dlani – če se proletarci čutijo izkoriščane in zapostavljene, še ne pomeni, da morajo slediti populistom in fašistom. (video na zahtevo: Amazon Prime, Apple TV, Vudu, Google Play, Fandango Now ipd.)