Sodišča so jasna: verižno vračanje beguncev je nezakonito

Rimsko sodišče je v sodbi, izrečeni na podlagi pritožbe 27-letnega Pakistanca, ki ga je policija prisilno vrnila čez slovensko mejo, ugotovilo, da je tako vračanje nezakonito. Sodišče je presodilo, da sodelovanje v verižnem vračanju, saj Slovenija nato migrante izroča naprej hrvaškim oblastem, te pa jih vračajo v Bosno in Hercegovino (BiH), pomeni kršitev italijanske zakonodaje, italijanske ustave in tudi vrednot, zapisanih v listini Evropske unije o temeljnih pravicah. V skladu z 10. členom italijanske ustave, ki pravi, da mora biti tujcu, ki so mu v domačem okolju kršene človekove pravice in svoboščine, omogočena pravica do zaprositve za azil, je sodišče odločilo, da se tujcu ponovno omogoči vstop v državo.

Begunec opisuje, kako ga je po prehodu italijanske meje prijela policija in odpeljala v pripor. Čeprav je prosil za mednarodno zaščito, mu na policiji niso hoteli prisluhniti, pač pa so mu samo vzeli prstne odtise in mu dali podpisati papirje pod pretvezo, da ga nameravajo odpeljati v begunski center. Namesto tega so ga odpeljali nazaj čez mejo in ga s skupino beguncev pustili sredi gozda, tam pa jih je prevzela slovenska policija in jih nato prepeljala do hrvaške meje. Po načelu verižnega vračanja jih je hrvaška policija odpeljala naprej v BiH.

V poročilu Border Violence Monitoring Network (BVMN) je vračanje opisano kot nasilno. Slovenska policija naj bi bila nad  begunci uporabljala gumijevke in solzivec, hrvaška pa naj bi jim bila celo grozila s strelnim orožjem in uporabo policijskih psov: »Nič jih ne vprašajo, oni pa se bojijo karkoli reči. So samo opozorjeni, naj jim izročijo vse, kar imajo, sicer jih bodo pretepli in ubili.« Po prihodu v BiH so izpostavljeni še nemogočim življenjskim razmeram.

Sodba rimskega sodišča spada med precedenčne sodbe, kakršnim smo priča tudi pri nas. Tako je upravno sodišče ugotovilo, da je tudi Slovenija državljanu Kameruna z vračanjem kršila pravico do prepovedi kolektivnih izgonov, pravico do prepovedi mučenja in pravico do dostopa do azilnega postopka. Doslej je slovenska policija trdila, da uradno ni seznanjena s protizakonitimi posledicami svojega ravnanja, a je, kot poroča Dnevnik, bosanska policija pred kratkim potrdila, da so pri tamkajšnjih beguncih našli slovenske policijske dokumente.

A tisti, ki posameznikom pomagajo broditi čez podobne sodne procese, poudarjajo, da je to šele začetek. »Čaka nas test pravne države,« sodbe komentira Iza Thaler, pravnica in članica Infokolpe, ki je del BVMN. »Imamo izvršilno oblast, ki že leta izvaja nezakonito prakso, zdaj pa prihajajo odločitve sodišč in preiskave evropskih nadzornih organov. Ko bodo sodbe enkrat pravnomočne, bo nastopil trenutek resnice – ali bodo države spremenile svoje prakse ali pa si ponovno zatisnile oči.«