»Danes arhitekti vemo, kako, največkrat pa ne vemo, kaj«

"Nekoč so arhitekti vedeli, kaj želijo, niso pa vedeli, kako naj do tja pridejo. Danes arhitekti vemo, kako, največkrat pa ne vemo, kaj. Gre za to, da so v preteklosti arhitekti in njihovi izobraženi naročniki natančno vedeli, kakšno arhitekturo in doživetje želijo, a je bilo to gradbeniško nemogoče doseči. Vendarle je težnost gradiva omejevala želje po arhitekturi. Danes je popolnoma obratno. Sodobna tehnika in tehnologija omogočata skoraj vse, a ne vemo prav dobro, kakšno arhitekturo želimo ustvariti."

"To bo velik arhitekturni problem prihodnosti, kako bo arhitektom v neskončnem omrežju možnosti uspelo ohraniti ravnotežje med racionalnim in iracionalnim, kako bodo lahko novi arhitekturi dodali simboliko, duhovnost, vidike umetnostnega in obrednega, ki so za arhitekturo temeljne in pomembne prvine. Tudi to, kako jim bo uspelo doseči, da bi bila tudi arhitektura prihodnosti humana in humanistična, da bi se v njej zlivali preteklost, tradicija in čas nastanka. To bodo veliki izzivi, a tudi velike možnosti arhitekture prihodnosti."

(Marko Mušič, arhitekt in prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, v intervjuju za MMC RTV Slovenija o arhitektih ter njihovih težavah včeraj in danes)