Knjiga / Lewis Dartnell: Izvori

+ + + +

Zgodovine sveta pripovedujejo, kako so ljudje in njihove civilizacije spremenili ustroj sveta, profesor komunikacije na Univerzi v Westminstru pa obrne perspektivo: kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino?

Naenkrat so akterji semena žit, riža in soje, mezopotamsko blato, vetrovi na oceanih, rudniki bakra, kamele, poper, granit, plankton, apnenec etc. In časovna perspektiva se iz nekaj tisoč let raztegne v milijarde. Od kod železo? Ob eksplozijah zvezd je kot zvezdni prah padalo na Zemljo. Ko današnja industrija uporablja kovine, ki več ne nastajajo, je le vprašanje časa, kdaj ji bo zmanjkalo surovin. In ena izmed alternativ bo prekopavanje smetišč kot oblika recikliranja. Najtežji trenutek za življenje na planetu je bil pred 252 milijoni let, ko so ognjeniki bruhali lavo v takem obsegu, da je ozračje dramatično napolnil CO2, vendar pa je plankton ustvarjal kalcitne lupinice, ki so na dnu tvorile apnenec in oceanski plankton je odrešilno absorbiral usodni plin. Ko danes človek išče gradbeni material, pogleda v kataloge in mu ga pripeljejo, vrag vedi, s katerega dela sveta.

Ljudje v stari Mezopotamiji, ki so bivali sredi blata brez marmorja in granita, pa so se domislili, da je blato pravzaprav dragocena glina, iz katere se da izdelati opeka. Svilna cesta na Kitajsko je postala prometna žila šele takrat, ko so za prenašanje tovora namesto konj začeli uporabljati kamelo, čudežno vzdržljivo žival. V 17. stoletju je Evropi že pretilo, da postane celina brez dreves, saj so jih sekali za gradbeni material, uporabljali za kurivo in zlasti v obliki oglja za lončarstvo, opekarstvo, taljenje kovin in steklarstvo. Kot odrešilna energija se je potem pojavil premog. Ker klasične časovne razporeditve tu ne delujejo, avtor ponudi abecedno in stvarno kazalo kot dodatna ključa branja.