Kultura / Epilog Daft Punka

Skrivnostni dvojec Daft Punk, eden najvplivnejših elektronskih projektov vseh časov, je po 28 letih delovanja oznanil umik iz sveta glasbe. Člana zasedbe, Thomas Bangalter in Guy-Manuel de Homem-Christo, sta upokojitev – kot se spodobi za glasbenika, ki v tako dolgi karieri nista razkrila obraza – napovedala zelo skrivnostno: z objavo videa Epilogue, odlomka iz njunega filma Electroma, v katerem se eden od članov dvojca razstreli z vgrajenim sistemom za samouničenje: ja, ne smemo pozabiti, da sta se legendarna francoska producenta vso glasbeno pot pretvarjala, da sta pravzaprav robota. Objavo ikoničnega prizora sta opremila z napisom »Daft Punk: 1993– 2021«, njuna dolgoletna predstavnica za odnose z javnostmi Kathryn Frazier pa je pozneje za portal Pitchfork potrdila tragično novico. Razlog za upokojitev ostaja nejasen.

DuDX6wNfjqc

Čeprav je Daft Punk med skoraj 30-letnim obstojem izdal zgolj štiri prave studijske plošče, je njegov vpliv na elektronsko glasbo – in tudi na mainstreamovski pop 21. stoletja – neizmeren: z legendarnim prvencem Homework, izdanim leta 1997, je lastnoročno zakuhal vzpon in mednarodni preboj francoskega housa – ta je močno zaznamoval tudi plesni pop s konca devetdesetih let –, v zrelih letih ustvarjalnega življenja pa je s ploščo Random Access Memories, za katero je prejel grammyja za album leta 2013, odločilno pripomogel h globalnemu prerodu disco zvokov z začetka osemdesetih let.

Bogata zapuščina Daft Punka ni živa zgolj zaradi revolucionarnih produkcijskih postopkov in brezčasnega opusa, temveč tudi zato, ker se je z njim začela nova doba organiziranja elektronskih prireditev, v kateri so rejvi postali sopomenka za vizualne spektakle. S pompoznimi nastopi, ki jih je Daft Punk izvajal od leta 2006 do 2007, je nehote postavil temelje za vzpon EDM-a: bliskajoči spektakli, laserski šovi, teatralna scenografija, prismuknjeni kostumi in bleščeče se čelade so zaradi njega postali novi standard v komercialni plesni glasbi.

Ker sta skrivnostna glasbenika identiteto in vse ustvarjalne postopke od nekdaj skrivala pod gostim oblakom tajnosti, nas je tragična novica po sedemletnem diskografskem zatišju zadela kot strela z jasnega. Tolažimo se lahko predvsem s tem, da bo njuna glasba živela večno, žalovanje pa lahko omili tudi dejstvo, da se pod futurističnimi čeladami skrivata ostarela glasbenika, ki sta si več kot zaslužila načrtovani počitek.