Intervju / »Naša država, kot kaže, se tej priložnosti odpoveduje«

Na začetku februarja je Mladina prejela slovenski osnutek načrta za okrevanje, programa porabe evropskih subvencij, ki naj bi jih Slovenija dobila kot pomoč za izhod iz krize po pandemiji. Druge države so osnutke večinoma javno objavile že konec lanskega leta, slovenska vlada je to storila šele prejšnji petek, pred tem pa je osnutek skrivala. Ker naj bi bili cilji iz načrta večidel zeleni in trajnostni, smo se o njem pogovarjali z Andrejem Gnezdo iz Umanotere, organizacije, ki že 25 let sooblikuje trajnostno družbo. Filozof, teolog in okoljevarstvenik analizira pomanjkljivosti vladnega načrta in predlaga, kaj bi bilo v njem modro spremeniti.

Zdaj smo končno lahko prebrali predlog vladnega načrta za okrevanje in odpornost po pandemiji, na podlagi katerega naj bi Slovenija v prihodnjih letih potrošila pet milijard evrov evropskih subvencij in posojil. Besedilo so konec decembra že poslali v Bruselj, a slovenska vlada ga je razkrila šele nedavno. Odgovorni minister Zvonko Černač trdi, da je pri razvoju osnutka načrta sodelovalo veliko deležnikov. Je zamisli prispevala tudi Umanotera? 

Govori se o posvetovanju z dva tisoč deležniki. Ne morem govoriti v imenu vseh, a večinoma je šlo zgolj za prezentacije v powerpointu, s katerimi je ministrstvo predstavilo grobe okvire in usmeritve, kam naj bi se sredstva prelila, ne pa tudi podrobnosti načrta. Zato smo si nevladne organizacije, skupaj s CNVOS, izborile sestanek s službo vlade za razvoj evropske kohezijske politike, na katerem nam je uspelo tudi samim predstaviti zamisli in predloge. Nanje sicer nismo prejeli nobenega odziva. Tako kot ne na pobudo, naj se načrt v celoti objavi, saj še vedno ne razumemo, zakaj je tako dolgo ostal tajen. Takrat so nam odgovorili, da se je tako odločila vlada.