Janez Janša vse bolj spominja na tistega voznika iz šale, ki ...

 ... se vozi po avtocesti in posluša radijsko opozorilo o nevarnosti, ker nekdo vozi v napačni smeri. Ozre se okoli sebe in vzklikne: "Ne eden, vsi vozijo v napačni smeri!"

Predsednik vlade Janez Janša vse bolj spominja na tistega voznika iz šale, ki se vozi po avtocesti in posluša radijsko opozorilo o nevarnosti, ker nekdo vozi v napačni smeri. Ozre se okoli sebe in vzklikne: "Ne eden, vsi vozijo v napačni smeri!" Domnevamo, da predsednik vlade med tiste, ki vozijo v napačni smeri, uvršča tudi Mirovni inštitut, ker ima skupaj z nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami sedež na zdaj že razvpiti Metelkovi 6, kamor že dolgo usmerja svojo nejevoljo z mnenjskimi tweeti, na Facebooku in nedavno tudi v pismu gospodinjstvom. Pripoveduje, kako nesmiselno je njihovo početje, kako tratijo davkoplačevalski denar, še huje, kako ga odtegujejo nujno potrebnim investicijam v domove za stare in v študentke domove, in najhuje, kako so krivi za širjenje virusa v lanskem letu.

Ta nesmiselni stampedo predsednika vlade je dosegel vrh na 61. izredni seji Državnega zbora 15. februarja 2021. Takrat smo slišali tole: "Samo za nevladne organizacije, ki imajo sedež na naslovu Metelkova 6 v tem času sedemintrideset milijonov, to so bile vaše prioritete, zato so ljudje umirali. Naštejte mi en nacionalni dosežek ene same nevladne organizacije na naslovu Metelkova 6, ki se ga spomnite. Pozna kdo? Ja, širjenje virusa v lanskem letu v državi, to je blo." Bilo bi smešno in ob takih traparijah se le zamahne z roko, če ne bi prišle z vladnega vrha. Ker je tako, so te trditve srhljive in nevarne. Poskusimo nanje odgovoriti dostojno in iskreno.

En sam dosežek? Med številnimi dosežki nacionalnega in mednarodnega pomena, o katerih se lahko vsakdo prepriča na spletni strani www.mirovni-institut.si/ in v publikaciji www.mirovni-institut.si/25-dosezkov-mirovnega-instituta/ o dosežkih, ki jih je Mirovni inštitut objavil ob 25 letnici svojega delovanja, bomo izpostavile enega, ker se dotika tudi sedanjega predsednika vlade. Gre za opozarjanje na najbolj množično kršitev na področju človekovih pravic v samostojni Sloveniji, ki se je zgodila leta 1992, za nezakoniti izbris 25671 prebivalk in prebivalcev iz registra stalnega prebivalstva. Mirovni inštitut je naredil prvo raziskavo o izbrisu in izdal več knjig o situaciji izbrisanih ter s tem pomagal razkriti in prikazati dejstva in resnost tega ekstremnega odvzema človekovih pravic. Sodelavke in sodelavci Mirovnega inštituta so zastopali ljudi v postopkih, hkrati pa sodelovali v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, v katerem je bilo izbrisanim zadoščeno. Za svoje delo v zvezi z izbrisanimi je Mirovni inštitut prejel dve mednarodni nagradi, ki ju štejemo kot dokaz, kaj lahko dosežemo z angažiranim raziskovanjem v povezavi z zagovorništvom. Da ta "en sam dosežek nacionalnega pomena" predsedniku vlade ni pogodu, povsem razumemo.

V zvezi z očitki, da pomenijo finančna sredstva, ki jih Mirovni inštitut potrebuje za svoje delovanje, neznosno breme javno-finančnemu sistemu in proračunu Republike Slovenije, javnosti sporočamo, da je bil Mirovni inštitut v letu 2019 po višini prejetih sredstev na 87. mestu med vsemi nevladnimi organizacijami, ki delujejo v Sloveniji. Mirovni inštitut sredstev iz državnega proračuna ne prejema neposredno, pač pa jih pridobiva na javnih razpisih v konkurenci z najboljšimi univerzami, inštituti in nevladnimi organizacijami iz vse Evrope. Prijave ocenjujejo strokovne komisije po vnaprej pripravljenih kriterijih in postopkih.

Tako pridobljena sredstva so manjši del sredstev inštituta, večji del pridobiva iz projektov, ki jih je podprla Evropska komisija v rigoroznih postopkih ocenjevanja prijav na javne razpise, na katere se prijavlja več tisoč projektov iz Evrope in širše.

Inštitut si z znanstveno-raziskovalnim delom, zagovorništvom ranljivih skupin in javnimi akcijami prizadeva za odprto skupnost, sposobno kritičnega mišljenja in utemeljeno na načelih enakosti, odgovornosti, solidarnosti, človekovih pravic in pravne države.

Verjamemo, da je s tem trn v peti vsem, ki na omenjenih področjih ne morejo pokazati "enega samega dosežka".

Znanstveni svet Mirovnega inštituta, zanj prof. dr. Vesna Leskošek, predsednica

V Ljubljani, 3. 3. 2021