Kdor ima v rokah tožilstvo …
Pravosodje je doslej veljalo za eno redkih trdnjav, neosvojljivih za predsednika vlade. A tudi to se spreminja.
Generalni državni tožilec Drago Šketa, premier Janez Janša in pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič na pogovorih o »problematičnem pravosodju« pri predsedniku republike Borutu Pahorju.
© Borut Krajnc
Da sta med državnimi podsistemi, ki so na prednostnem seznamu SDS za destabilizacijo, demontažo in ne nazadnje prevzem, čisto na vrhu sodstvo in tožilstvo, ni skrivnost. Takšno dogajanje že leta opazujemo v nekaterih višegrajskih republikah, po katerih se zdajšnja slovenska vlada zgleduje. Toda izkušnje iz teh držav učijo, da je to ena izmed težjih nalog. Ne nemogoča, a zagotovo zahtevnejša kot spreminjanje številnih drugih delov države in družbe po svoji podobi. Razlog je seveda v tem, da gre za pravosodne organe, ki so pogosto ravno zadnji branik pred politiki, ki so za dosego svojih ciljev pripravljeni žrtvovati in tudi kršiti marsikaj, celo zakonodajo, ustavo in mednarodne pravne akte. Prav zato evropske povezave, Evropska unija in Svet Evrope samostojnost sodstva in tožilstva in njuno neodvisnost od zlonamerne politike varujejo nekoliko odločneje kot pri drugih sistemih.