Protitujska zakonodaja

Protitujsko zakonodajo, ki so jo pod vodstvom Aleša Hojsa napisali na notranjem ministrstvu, gre za spremembe zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti, je koalicija potrdila v pristojnem parlamentarnem odboru in zdaj čaka le še na potrditev na plenarni seji prihodnji teden. Predlog zakona prinaša številne novosti, ki slabšajo položaj neželenih tujcev, torej prosilcev za azil, beguncev s statusom, pa tudi tujcev, ki pri nas opravljajo dela, za katera je potrebnih malo kvalifikacij, in večinoma prihajajo z Balkana.

Med temi spremembami je najbolj razvpito ponovno uvajanje določbe, da država lahko neha sprejemati prošnje za azil, ki jo je zakon o tujcih nekoč že vseboval, a jo je ustavno sodišče razveljavilo kot neustavno in neskladno z mednarodnimi zavezami Slovenije. Ustavno presojo je tedaj zahtevala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in s tem ustavno sodišče prisilila v odločanje. Pozive njenemu nasledniku Petru Svetini, naj takoj po potrditvi zakona stori enako, zato organizacije za varstvo človekovih pravic pošiljajo že zdaj.

Na notranjem ministrstvu uvajajo nov izraz ’kompleksna kriza’, pozna ga sicer že zakon o vladi za primere, ko gre za srednje zahtevne posebne razmere, ki presegajo zmožnosti odziva posameznega ministrstva. Kompleksno krizo bo razglasila kar vlada, zaprtje meje pa naj bi z glasovi 46 poslancev razglasil državni zbor.

Na notranjem ministrstvu so se glede tega zgledovali po evropskem migracijskem paktu, ki še nastaja in v katerega je vključena tudi možnost, da bo vseboval določbe o kompleksni krizi, ki naj bi državam članicam omogočale, da začasno nehajo izpolnjevati zaveze iz evropskega prava, točneje pravico do azila. Tudi tokrat se Slovenija zgleduje po Madžarski, ki je v preteklih letih dvakrat zaprla meje, češ da je v državi zaradi večjega števila prosilcev za azil nastala kompleksna kriza. Madžarsko je Sodišče EU obakrat obsodilo zaradi kršitev prava EU.

Ne glede na vsebino migracijskega pakta ostaja dejstvo, da zdaj vlada kot pogoj za zaprtje meje in s tem suspenz človekovih pravic določa nižji kriterij, kot je veljal prej, a je bil zakon kljub temu razveljavljen. Prej je določal, da državni zbor lahko zapre mejo, ko zavladajo razmere, ki že mejijo na izredne. Zdaj je zaprtje meje mogoče že po razglasitvi kompleksne krize, torej razmer, ki nikakor ne izpolnjujejo pogojev za razglasitev izrednih razmer.

V Amnesty International Slovenija opozarjajo na »sporni koncept kompleksne krize na področju migracij in mnogo drugih popravkov, ki kot celota bistveno nižajo dostopnost mednarodne zaščite v Sloveniji. Sama kompleksna kriza, ki bi jo odobril državni zbor, je v nasprotju z mednarodnim pravom in Ženevsko konvencijo o statusu beguncev iz 1951. Dejansko bi namreč pomenila zaprtje meje in onemogočila podajo prošenj za azil. Ustavno sodišče je prejšnji poskus oblasti, katerega namen je bil doseči točno to, razglasilo za neustavnega. Če bo taka rešitev vnovič potrjena, pričakujemo, da bo varuh človekovih pravic ponovno zahteval presojo ustavnosti teh določb.«