Zack Snyder’s Justice League

Še enkrat.

To je Snyderjev director’s cut Snyderjeve Lige pravičnih. Zack Snyder je leta 2017 posnel Ligo pravičnih, v kateri skušajo Batman (Ben Affleck), Čudežna ženska (Gal Gadot), Flash (Ezra Miller), Aquaman (Jason Momoa) in Kiborg (Ray Fisher) oživiti Supermana (Henry Cavill) in pokončati Stepnega volka (Ciarán Hinds), intergalaktičnega zavojevalca (ki hoče sestaviti kozmično orožje za množično uničevanje), a jo je moral zaradi hčerine smrti v postprodukciji zapustiti, tako da jo je potem dosnel in dokončal Joss Whedon. Feni so bili nad Ligo pravičnih razočarani, sline pa so se jim pocedile, ko se je začelo – v duhu urbanih legend – šušljati, da obstaja tudi Snyderjeva verzija, menda popolna mojstrovina, ki je studio Warner noče prikazati. Pojavil se je ključnik #ReleaseTheSnyderCut. Nastalo je spletno gibanje, ki je terjalo: prikažite Snyderjevo verzijo! Pripravili so protestni shod. Celo zvezdniki, ki so nastopili v Ligi pravičnih, so terjali Snyderjev cut. In Warner je vložil še 70 milijonov, tako da je Snyder lahko izdelal svoj cut. Ne, Snyderjev cut prej ni obstajal. A zdaj je tu: Zack Snyder’s Justice League je film fenov, fenovski film, film, ki so si ga zaželeli feni, film, ki so ga terjali feni – film, ki je tudi videti tako, kot bi ga posneli feni.

Vse je razvlečeno, podaljšano in patetično upočasnjeno, polno je predzgodb, podzgodb, zgodb o izvoru (Stepni volk je le podaljšana roka Darkseida), gotskih digresij, novih likov (Atlantean), vizualnega trušča, kinetičnih razbitin, poenostavljenih ojdipskih emocij in zadušljivih akcijskih ringelšpilov, prepisanih iz drugih, boljših spektaklov. Prikaže se celo Joker (Jared Leto impersonira Joaquina Phoenixa). Film, ki je brez smisla za humor in ki je kot roman razdeljen na poglavja, se najprej zelo dolgo začenja – in ko se neha začenjati, se začne končevati. Končuje pa se zelo, zelo dolgo. Ko Stepni volk vzklikne, »Tako se začne konec«, je do konca še zelo daleč. In koncev je potem kopica. To je film, ki se noče končati. Traja štiri ure in dve minuti. Dvakrat dlje kot prejšnja verzija. In petkrat več specialnih efektov ima. Na vsak način skuša biti pomemben in velik. Velikanski. Kompleksen. Kozmičen. Mitski. In kulten. Woodstock superjunakov. Ja, na vsak način hoče biti kot Marvelovi Maščevalci. Pa ni. To, da je film somračen, morbiden in zagroben, prežet z apokaliptičnim občutenjem (ne, niti superjunaki ne morejo preprečiti tega, kar je Batman nekoč sanjal), in da v njem vsi žalujejo ( jasno, za Supermanom, ki je umrl v Snyderjevem katastrofalnem spektaklu Batman proti Supermanu), mu daje oseben pečat, toda to, kar vidite, ni vredno takšnega mitomanskega fetišiziranja in samoglorificiranja. Je pa res, da Snyder prav s hiperstilizacijo filma prikrije, da takšne hiperstilizacije sploh ni vreden. Človeštvo ima hujše probleme od konca sveta. (HBO Max)