Ogroženi gozdni rezervati

Po uspešni ustavitvi »poslovne zamisli« ministrov Zdravka Počivalška in Andreja Vizjaka, na podlagi katere bi na vodovarstvenih območjih lahko urejali odlagališča odpadkov in gradili obrate za proizvodnjo nevarnih snovi, je strokovna javnost znova vključila alarm. Tokrat zaradi kmetijskega ministrstva pod vodstvom Jožeta Podgorška, natančneje zaradi predloga sprememb uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Ministrstvo trdi, da želi s spremembami v gozdnih rezervatih omogočiti »preventivne posege«, ki bi preprečevali širjenje podlubnikov v okoliške večnamenske gozdove, »kjer povzročajo ekonomsko in ekološko škodo«. Preventivo si je ministrstvo zamislilo tako, da bi Zavod za gozdove spremljal stanje podlubnikov v stometrskem mejnem pasu v gozdnem rezervatu in zaradi »prenamnoženosti« določil izvedbo »preventivnih varstvenih del«, torej sečnjo.

Da je taka »rešitev«, ki omogoča posege v gozdne rezervate, nesprejemljiva, opozarjajo na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete. Prejšnji teden so vlado, ki bo odločala o uredbi, s pismom opozorili, da gre za »bistveno znižanje standardov varovanja« rezervatov in narave nasploh. Ključna značilnost gozdnih rezervatov, po kateri se ti ločijo od drugih gozdov, je, da so v celoti, brez izjem in brez kakršnihkoli neposrednih človekovih vplivov prepuščeni naravnemu razvoju, zaradi česar imajo ekološko, raziskovalno in poučno vrednost. Gre za strogo varovane gozdove, ki sestavljajo manj kot odstotek gozdnih površin v Sloveniji in v katerih so v celoti prepovedane gospodarske, rekreacijske in druge dejavnosti.

Strokovnjaki so v pismu vlado opozorili, da so predlagani posegi v »zgolj« stometrske mejne pasove v gozdnih rezervatih videti neinvazivno, a bi imeli nepopravljive posledice: s spremembo bi se iz sistema strogega varstva v celoti izločilo deset odstotkov gozdnih rezervatov, njihova skupna površina pa bi se uredbeno zmanjšala na približno 70 odstotkov sedanje. Po podatkih kmetijskega ministrstva je zdaj površina gozdnih rezervatov 9426 hektarjev (to je dobrih 28 Bohinjskih jezer), med njimi je tudi približno 450 hektarjev pragozdnih ostankov (1,3-kratnik površine Bohinjskega jezera).

Pismo strokovnjakov za gozdove vladi je, kot kaže, imelo učinek. Kmetijsko ministrstvo, katerega minister je doktoriral ravno na Biotehniški fakulteti, je podpisnike pozvalo, naj predlagajo drugačno rešitev. To pripravljajo, ali bo upoštevana, pa prvopodpisani dr. Dušan Roženbergar ne želi špekulirati. S kolegi podpisniki je sicer že postavil tezo, da so podlubniki iz gozdnih rezervatov prvenstvena težava zasebnih gozdov v bližini. »Nekatere težave z zdravjem gospodarskih gozdov v okolici rezervatov so predvsem primarno posledica podnebnih sprememb in šele sekundarno prisotnosti škodljivih organizmov v gozdnih rezervatih. Sečnja ali odstranitev okuženih dreves ne bo značilno vplivala na izboljšanje stanja v gospodarskih gozdovih. Naloga gozdarstva je, da razvije načine gospodarjenja, ki bodo izboljšali odpornost in sposobnost okrevanja gozda,« opozarja.

Več naravovarstvenih organizacij pri tem opozarja še na eno bizarnost. Kmetijsko ministrstvo predlaga škodljiv poseg v zavarovane gozdove, drugo ministrstvo, tokrat ministrstvo za okolje, pa se je 2. marca letos, ob svetovnem dnevu prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, v sporočilu za javnost pohvalilo, da vedno več pozornosti posveča varstvu starih gozdov in pragozdov. »Mar ena roka naše države ne ve, kaj počne druga?« se retorično sprašujejo naravovarstveniki.