Miro Cerar: »Za to se nismo borili«

Je v Sloveniji treba politiko omejiti in okrepiti neodvisne ustanove?

MLADINA, št. 14, 9. 4. 2021

Miro Cerar, bivši predsednik vlade, sicer pa profesor na ljubljanski pravni fakulteti, odgovarja pritrdilno:

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


MLADINA, št. 14, 9. 4. 2021

Miro Cerar, bivši predsednik vlade, sicer pa profesor na ljubljanski pravni fakulteti, odgovarja pritrdilno:

»Ko se v praksi uveljavljajo tako močne avtoritarne tendence, kot smo jim priča v zadnjem času pri nas in tudi ponekod drugje v Evropi, je potrebno iskati mehanizme, da se politika zadrži v demokratičnem okviru.« Demokracijo je po njegovem treba zavarovati na oba načina: s spodbujanjem najboljših, da prevzamejo ključne naloge, ter s sistemsko zaščito institucij demokracije in pravne države. Treba je najti zadostne varovalke za zaščito neodvisnih medijev, tožilstva, sodišč, policije, nadzornih agencij. Očitno je, da tukaj preži največja nevarnost. Stroka in civilna družba morata dobiti večji vpliv, strankarska politika pa manjšega – vse dotlej, dokler se ne uveljavi višja politična kultura: »Zdaj smo namreč na številnih področjih priča pretirani politizaciji. Na mnoge visoke pozicije danes prihajajo ljudje mimo strokovnih kriterijev. Negativni posledici tega nista le, da pogosto delajo slabo in pristransko, predvsem v korist opciji, ki jih je izbrala. Uničujoča posledica takšnega razvoja je predvsem ta, da pošiljamo s tem izredno destruktiven signal mladim. V šolah jih učimo, da bodo z znanjem prišli najdlje, v praksi pa vsakodnevno vidijo in doživljajo, da se v javni sferi in širše njihova uspešnost prej meri na podlagi politične pripadnosti in lojalnosti. Za to se ob osamosvojitvi zagotovo nismo borili.«

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti