Borut Mekina

 |  Mladina 14  |  Politika

Ko kriza mine, pride sodba zgodovine

Kaj je storila Islandija po finančnem in moralnem bankrotu?

Islandci so svojega bivšega predsednika vlade Geirja Haarda po finančni krizi postavili pred posebno sodišče.

Islandci so svojega bivšega predsednika vlade Geirja Haarda po finančni krizi postavili pred posebno sodišče.
© Flickr

Islandija je ena izmed držav, ki je zaradi svetovne finančne krize skorajda bankrotirala. Šele na podlagi Wikileaksa so državljani ugotovili, da je tik pred islandsko krizo ena od njihovih največjih bank posodila ogromne vsote denarja lastnikom te banke, nato pa dolgove odpisala. Ko je islandska javna televizija hotela objaviti seznam teh lastnikov, je sodišče na podlagi pritožbe, češ da gre za bančno skrivnost, pet minut pred oddajo to preprečilo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Borut Mekina

 |  Mladina 14  |  Politika

Islandci so svojega bivšega predsednika vlade Geirja Haarda po finančni krizi postavili pred posebno sodišče.

Islandci so svojega bivšega predsednika vlade Geirja Haarda po finančni krizi postavili pred posebno sodišče.
© Flickr

Islandija je ena izmed držav, ki je zaradi svetovne finančne krize skorajda bankrotirala. Šele na podlagi Wikileaksa so državljani ugotovili, da je tik pred islandsko krizo ena od njihovih največjih bank posodila ogromne vsote denarja lastnikom te banke, nato pa dolgove odpisala. Ko je islandska javna televizija hotela objaviti seznam teh lastnikov, je sodišče na podlagi pritožbe, češ da gre za bančno skrivnost, pet minut pred oddajo to preprečilo.

V tistem trenutku je na Islandiji politična elita izgubila vso legitimnost. Protesti, islandska ljudska vstaja, so trajali več tednov. Kriza se je rešila šele po tem, ko je februarja 2009 islandski predsednik države za premierko imenoval Jóhanno Sigurðardóttir. Ta pa ni postala le prva islandska predsednica vlade, ampak tudi prva, ki je bila istospolno usmerjena. A zdi se, da je bilo ljudem to nepomembno, želeli so le voditelja, ki bo rešil izčrpane državne finance. Pod Sigurðardóttirjevo, ki je vodila islandsko vlado do leta 2013, je država sprejela vrsto reform, zaradi katerih danes Islandija velja za vzor.

Da se na Islandiji gospodarska, moralna in tudi politična kriza ne bi nikoli ponovila, so se leta 2010 odločili za reforme na področju transparentnosti delovanja države. Sprejeli so eno največjih medijskih reform. Spremenili so skupaj 13 zakonov. Sprejeli so najliberalnejši zakon o dostopu do javnih informacij, zagotovili zaščito »žvižgačem«, uvedli so popolno zaščito novinarskih virov, ukinili začasno zadržanje objav. Zaščito virov so povzeli po Švedski, zaščito novinarjev po Belgiji in uvedli pravice iz ameriškega prvega ustavnega amandmaja.

V Sloveniji kljub finančni krizi in politični nestabilnosti v zadnjih letih še zmeraj velja stari režim: do medijev napadalna zakonodaja, ki je nastala iz političnih razlogov v času prve Janševe vlade. Še zmeraj imamo zastarel medijski zakon, še vedno velja stari »Grimsov« zakon o RTV Slovenija, ki v organe vodenja nastavlja drugorazredne predstavnike političnih strank.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.