Matej Tonin z družino, s službenim vozilom in varovanjem na velikonočni blagoslov

Bil je oblačen dan, občasno je le rahlo deževalo: tretji dan vnovičnega zaprtja države in hkrati velika sobota – dan, ko verniki po navadi blagoslovijo svoje velikonočne jedi. Čeprav so bile cerkve zaprte za bogoslužje, se je grosupeljski župnik Martin Golob, ki zaradi svojih spletnih maševanj velja za pravo zvezdo, odločil prirediti »drive-in« blagoslov. Dolga kolona avtomobilov, več sto naj bi jih bilo – v enem pa nenadoma zagledamo znan obraz: obrambni minister Matej Tonin. »Mi vas redno gledamo! Kar tako naprej,« pohvali župnika in se odpelje z družino naprej. V službenem vozilu, skupaj z varovanjem.

Nekako tako bi lahko opisali prispevek RTV Slovenija, ki je 3. aprila poročal o blagoslavljanju velikonočnih jedi na daljavo. Del prispevka je bil tudi grosupeljski »drive-in« blagoslov, ki si ga je zamislil Golob; idejo naj bi dobil v McDonaldsu. Nič zares nenavadnega, »drive-in« blagoslov je morda dobra rešitev za vse, ki bi kljub vsemu radi blagoslovili velikonočne jedi. A zanimiva je ministrova odločitev, da se ga skupaj z družino udeleži s službenim vozilom in varovanjem.

Minister je res varovana oseba, na Policiji pravijo, da je »varovan 24 ur na dan« in da »varovanje obsega tudi voznika, varnostnika in službeno vozilo«. Centru za varovanje in zaščito naj tudi ne bi bilo všeč, če se kdo odpoveduje varovanju, saj to prinaša nove logistične probleme. Po naših informacijah tega minister Tonin ne počne in naj bi včasih, ko je bilo to dovoljeno, z varnostnikom odšel celo na mašo. Večkrat naj bi bil tudi žrtev groženj, zato se odloča za praktično neprekinjeno varovanje.

Po drugi strani poznamo drugačna ravnanja, ko pride do pripadajočega varovanja najvišjih predstavnikov države. Tako se je recimo notranji minister Aleš Hojs že najmanj dvakrat odločil, da varovanja ne potrebuje. Enkrat je to storil, ko se je odpravil na mejo s svojo mamo, drugič pa, ko je šel znova preverjat delo policije na južni meji, spotoma pa domnevno še pokosit travo na nepremičnini svoje tašče.

V Toninovem primeru tako morda res ne gre za kršenje predpisov – varovanje mu pripada –, zagotovo pa je to zloraba političnega privilegija. Če se ozremo nekoliko nazaj, smo imeli v slovenski politiki kar nekaj primerov podobnih zlorab. Tako so iz resorja za kulturo Dejana Prešička poleg očitkov o izvajanju mobinga odnesle tudi obtožbe, da mu je službeni šofer razvažal glasbene inštrumente. Leta 2002 je bila odmevna še zgodba takratnega obrambnega ministra Antona Grizolda: njegov varnostnik je s službeno limuzino ministrovega otroka vozil v šolo, soprogo pa v službo. V letu 2006 so zasačili tudi soprogo takratnega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki se je s službenim vozilom odpravila kar po nakupih, šofer pa ji je nato pomagal nositi nakupljeno blago.

Minister Tonin se tako pridružuje dolgoletni tradiciji ministrov in politikov, ki radi izkoriščajo privilegije. So pač prvorazredni. Morda pa bi se Tonin za naslednjič vendarle lahko odločil, da blagoslov obišče brez varovanja – navsezadnje so taki obredi najlepši v intimnem krogu družine.