Dijaki proti diktaturi

»Svojih dejanj ne obžalujem in sem nanje ponosen. Po mojem prepričanju je postopek obravnave na sodišču in na centru za socialno delo neupravičen,« so besede, s katerimi je zagovor na sodišču začel mladoletni mariborski dijak Matic, eden od treh dijakov II. gimnazije Maribor, ki so februarja na Trgu svobode v Mariboru z mirnim protestom zahtevali vrnitev v šole in se po posredovanju policije znašli pred sodiščem.

Matic je v zagovoru poudaril, da »smo s šolanjem na daljavo v tem času prav mi prevzeli največje breme izmed vseh starostnih skupin in da so ukrepi po tako dolgem času postali nesorazmerni. Prav tako smo pričeli opažati, da mladi postajamo mrki, žalostni in brez volje. Razmere so postale nevzdržne.« Zato so se dijaki obrnili na ministrico za izobraževanje Simono Kustec in jo prosili za srečanje, »na katerem bi se pogovorili tudi o možnostih vrnitve v šolo, a so nas na ciničen in ignorantski način zavrnili. Takrat sem se počutil brez moči.« Temu je sledila odločitev, da javno povedo svoje mnenje, ker želijo biti slišani: »Ko so človekove pravice zatirane, ko se človek počuti, da se mu dela krivica, ne more dolgo sedeti doma in prenašati stisko, mora biti slišan in mora imeti možnost, da si svoje življenje obrne v smer, v kateri spet postane človek. Mirni protesti so z razlogom ustavna pravica vsakega državljana demokratične države.«

Matic je pred sodiščem še povedal, da je na protestu nosil masko in ohranjal predpisano razdaljo. Ter da je s tem zaščitil sebe in druge in ni nikogar ogrožal. »Sem pa izražal svoje mnenje, nosil plakat in govoril v megafon, zaradi česar sem tudi eden izmed devetih, ki smo bili popisani. Na protestu nas je bilo nekaj manj kot sto, popisani pa smo bili le tisti, ki smo nosili transparente ali javno govorili – je to kaznovanje shoda ali sporočila? Policaj, ki me je popisoval, mi je zagotovil, da me kazen ne bo doletela. Tudi prekršek mi ni bil izrečen in predstavljen na mestu, kot so mi napisali v pismu, v katerem so mi sporočili, da so obravnavo prepustili sodišču. Protestiral sem, ker sem želel v šolo, ne ker zanikam virus ali karkoli drugega. Želim si v šolo!«

Pred Maticem je pred sodnika sicer že stopila ena od dveh obdolženih dijakinj, druga pa še čaka na datum obravnave. V prvem primeru postopek še ni končan, saj je sodeči sodnik za mnenje v zadevi povprašal center za socialno delo. Prav to kaže, kar zatrjuje odvetnik obdolženih mladoletnih dijakov Dino Bauk, da imajo postopki zoper mladoletnike predvsem vzgojni namen. Da so omenjeni dijaki potrebni obravnave pred sodiščem in nekaj dodatne vzgoje, je sicer že pred časom dejala tudi ministrica Simona Kustec v svojem odzivu.

A sodnica, sodeča v primeru obdolženega dijaka, se s tem ni strinjala in je v postopku opazila prav nasprotno – kaznovanje in zastraševanje mladoletnikov, ki ne le da ne potrebujejo vzgojnega ukrepa, ampak celo kažejo višjo raven družbene odgovornosti. Zato je ustavila prekrškovni postopek. Odvetnik Bauk se je na to odzval z besedami: »Sodnica je seveda presodila, da glede na to, da so se ob dogodku prav ti, ki so bili popisani, držali vseh omejitev in so bili popisani samo tisti, ki so izražali mnenje, svoboda govora pa se ne sme omejevati, niti zaradi epidemije, ves ta postopek nima nobenega smotra.«

Sodišče pravzaprav sploh ni imelo druge izbire in enako odločitev je pričakovati tudi v drugih dveh primerih. Ali kot je pred časom za Mladino povedal nekdanji dekan ljubljanske pravne fakultete dr. Rajko Pirnat: »Sodišča bodo morala oceniti, ali niso bili predpisi o preprečevanju nalezljivih bolezni v okoliščinah, v katerih je potekal ta protest, zlorabljeni za preprečevanje mirnega izražanja protesta. Če je bilo tako, je taka zloraba pooblastil, ki so sicer zakonita in legitimna, zaradi sprevrženega namena sama po sebi nezakonita. Upam, da bodo sodišča to presojo opravila.«