Kultura / Ko gesta postane povezovalna sila med ljudmi
Glavni motiv razstave je emancipatorni potencial umetnosti kot platforme za udejanjanje solidarnosti v praksi ter z njo povezanih gest, možnosti in nepredvidljivosti
Roberta Lima, Fantomska rastlina, Ko gesta postane dogodek, Künstlerhaus Dunaj, 2020
© Pascal Petignat
Od 30. aprila do 20. junija bo v ljubljanski Mestni galeriji na ogled skupinska razstava Ko gesta postane dogodek, na kateri se bodo predstavile slovenske in avstrijske umetnice, ki pri svojih delih uporabljajo strategije, oblike delovanja in utopične pristope, s pomočjo katerih je mogoče na novo misliti kolektivno akcijo, sodelovanje, solidarnost in skupni obstoj. Razstava je nastala v sodelovanju Mestne galerije Ljubljana in galerije Künstlerhaus na Dunaju, v kontekstu Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019/2020, in bila decembra 2020 premierno predstavljena na Dunaju. Kustosinji razstave: Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein.
Glavni motiv razstave je emancipatorni potencial umetnosti kot platforme za udejanjanje solidarnosti v praksi ter z njo povezanih gest, možnosti in nepredvidljivosti. Skupinska razstava je nastajala v tesnem dialogu z umetnicami, s katerim sta kustosinji motrili osnovne razmisleke o solidarnosti kot socialni podpori med ljudmi, med ljudmi in okoljem ter med ljudmi in drugimi živimi bitji. Po izbruhu pandemije novega koronavirusa v času nastajanja razstave, je bil okrepljen tudi razmislek o solidarnosti med umetniki, kustosi in ostalimi kulturnimi delavci ter kulturnimi institucijami.
Šestnajst večglasnih, kritičnih, konstruktivnih in domiselnih glasov ustvarja feministični besednjak, ki zajema strategije, oblike delovanja in utopične pristope, s pomočjo katerih je mogoče na novo misliti kolektivno akcijo, sodelovanje, solidarnost in skupni obstoj.
Umetnice se v okviru razstave soočajo in sprašujejo pod kakšnimi pogoji posamezna gesta prekine navidez naraven potek stvari in kako lahko posledično ta gesta postane dogodek oziroma povezovalna sila med ljudmi. Šestnajst večglasnih, kritičnih, konstruktivnih in domiselnih glasov ustvarja feministični besednjak, ki zajema strategije, oblike delovanja in utopične pristope, s pomočjo katerih je mogoče na novo misliti kolektivno akcijo, sodelovanje, solidarnost in skupni obstoj, so zapisali ob razstavi.
Na razstavi se predstavljajo: Anna Artaker, Nika Autor, Renate Bertlmann, Katharina Cibulka, Lana Čmajčanin, Magdalena Frey, Anna Jermolaewa, Roberta Lima, Polonca Lovšin, Dorit Margreiter, Ursula Mayer, Marjetica Potrč, Constanze Ruhm, Maruša Sagadin, Maja Smrekar in The Golden Pixel Cooperative.
Del skupinske razstave je tudi projekt Constanze Ruhm z naslovom Najdaljša (in še daljša) pot, ki bo na ogled v Galeriji Tobačna. Projekt v obliki dvokanalne videoinstalacije, združene s serijo fotografij, prepleta več niti, povezanih z zgodovino in sedanjostjo italijanskega feminizma. Instalacija Katharine Cibulka z naslovom Solange pa bo na ogled na fasadi Palače Cukrarna.