»Največjega bremena osamosvajanja niso nosili politiki, ampak delavke in delavci«

Temu ne bi rekel prosti pad. Morda bi začel s tem, da največjega bremena osamosvajanja in z njim povezanih sprememb niso nosili politiki, ampak delavke in delavci. O tem na proslavah nihče ne govori. V letih od 1991 do 1993 je propadlo veliko podjetij, tudi takšnih, ki ne bi smela. Takrat so hoteli popravljati stare krivice, kar je prav, vendar s tem ne bi smeli povzročati novih. Kar se je dogajalo, ker se je šlo marsikje predaleč. Propad tovarne je namreč tudi propad znanja. Veliko tovarn je bilo izjemnih v svetovnem merilu, z izrednim znanjem, izrednimi strokovnjaki, vendar so iz takšnih ali drugačnih vzrokov propadle. In z njimi znanje.

(Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v letih od 1991 do 2017, da so delavske pravice v prostem padu že vsaj trideset let; v intervjuju za Nedelo)