»Splav moramo spet legalizirati«

"Rekla bi, da so v ospredju trije učinki. Prvi je ta, da je se je razvilo masovno gibanje. Vedno je veljalo neko sklepanje, da se v vzhodni Evropi ne more razviti masovno žensko gibanje, ampak mislim, da sta leti 2016 in 2020 pokazali nasprotno. Temeljiti pa mora na križanju različnih interesov - od LGBTQ+ in ekonomskih pravic do okoljskih interesov. Priča pa smo tudi novemu načinu organiziranja - pred identitetnimi vprašanji so nastopile vrednote, kot so empatija, solidarnost in povezljivost. Zdi se mi, da je dogajanje na Poljskem vplivalo na prevladujoči trend javnega mnenja. Prej se je bilo težko pogovarjati o splavu, veliko ljudi se je balo te besede, želeli so sprejeti neki kompromis, ki pa to ni bil, saj je bil nelegalen. Zdaj vemo, da ni vrnitve nazaj, splav moramo spet legalizirati in upam, da bo to čez tri leta, ko bo - upajmo - vladajoča stran izgubila volitve. Spremenil se je tudi aktivizem, ne samo glede žensk, ampak glede vseh. Nov del aktivizma je tudi samoorganiziran splav - je neke vrste deregulacija, dekriminalizacija, ki splav predstavlja kot del samooskrbe in ženskam daje možnost, da se same odločajo o rojstvu otroka."

(Magda Grabowska, sociologinja in profesorica na Poljski akademiji za znanost, o položaju žensk na Poljskem, feminizmu in gibanju, ki se je izoblikovalo kot odziv na kratenje pravic ženskam ter o tem, kakšni so učinki protestniškega gibanja, ki se je oblikovalo na Poljskem; v intervjuju za Večerovo prilogo V soboto)