Intervju / »V nedostojnih časih je nedostojno, če ostaneš tiho«

Dr. Sandra Bašić Hrvatin je redna profesorica, znanstvena svetnica, na primorski univerzi poučuje medijske študije. Je tudi aktivistka, udeležuje se protestov, 27. aprila je pred vladno palačo dejala, da upora ni mogoče niti utišati niti zatreti. »Politične elite imajo v rokah denar, policijo, vojsko, banke, ki jih nenehno polnijo z našim denarjem, imajo v rokah trobila, katerih naloga je zastrupljati javni prostor in čistiti njihovo umazano politično podobo. Tisto, česar nimajo, mi pa imamo v izobilju, so vztrajnost, srčnost in pogum.«

Sam se je spomnim še iz študentskih časov, nekoč davno je bila moja profesorica, takrat je še poučevala na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Tisto stavbo in predavanja bi lahko obiskoval redneje, a kot bi bilo včeraj, se spomnim nekega dogodka, ob katerem se je, tudi za ceno spora z uglednejšim profesorjem, odločno zavzela za študente. Lahko bi bila molčala, a ni, zavzela se je za šibkejše. Takšna je še danes. »Čut za pravičnost ti govori,« je dejala v intervjuju, »da je nekje meja, da ne moreš sprejeti tega, da je nekdo kaznovan, ker je na Trgu republike bral ustavo. Ne moreš sprejeti tega, da so kaznovani otroci, ki so zahtevali vrnitev v šole. Vse to je povezano s srčnostjo.«

Kolesarite, pišete, govorite, protestirate. Zakaj? Je protest za vas državljanska dolžnost? 

Victor Klemperer je v knjigi LTI – Lingua Tertii Imperii, Govorica tretjega rajha uporabil izraz balansirka. V trenutkih, ko je doživljal najsurovejše napade – čas nacizma je preživel le zato, ker je bila njegova žena arijka –, je pisal dnevnike, podrobno raziskoval jezik in si s tem delom v nenormalnih časih pričaral občutek normalnosti. Zame je protest zelo pomemben, z njim ne sprejmem, da nenormalno postaja normalno. V nedostojnih časih je nedostojno, če ostaneš tiho. Človek mora javno izražati svoje nestrinjanje glede nečesa, za kar misli, da je napad na temeljne človekove pravice, na vrednote, ki jih spoštuje.