Slovenija je bogata z vodnimi viri, a žal tega ne znamo ceniti

Slovenija je bogata z vodnimi viri, a žal tega ne znamo ceniti. Že Valvasor je opisoval vodo kot bogastvo. Poleg tega smo v Sloveniji lahko ponosni, da lahko vodo pijemo direktno iz pipe. Ljubljana praktično leži na vodonosniku, pa pijemo neobdelano pitno vodo, kar pomeni, da se jo iz vodnjakov črpa direktno v vodovod. Vsi tuji strokovnjaki, ki nas obiščejo, nam to zavidajo. Seveda je za to zaslužna tradicija varovanja virov pitne vode, ki je bila v Sloveniji vpeljana že v 60. letih, zato so gorvodno od glavne vodarne v Ljubljani zelene in kmetijske površine, tam pa ni industrije, bencinskih črpalk, ipd.

Novela Zakona o vodah razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča ter na območja presihajočih jezer z gradnjo enostavnih objektov in objektov v javni rabi. Vodna in priobalna zemljišča so v naši zakonodaji definirana kot naravno vodno javno dobro in imajo pomembno funkcijo pri varovanju voda in poplavne varnosti. Z dodatnimi posegi na ta območja bi zato občutno povečali tveganja za onesnaževanje površinskih in z njimi povezanih podzemnih voda, slednje pa so glavni viri naše pitne vode.

Z dodatnimi posegi na ta območja bi zato občutno povečali tveganja za onesnaževanje površinskih in z njimi povezanih podzemnih voda, slednje pa so glavni viri naše pitne vode.

Povsem neprimerno je, da so se te izjeme v novelo zakona vnesle med časom parlamentarne obravnave in ne v času javne obravnave, ki je bila že tako kratka. Prav tako ni bila narejena analiza vpliva teh sprememb na stanje voda in poplavno varnost. Obenem se poraja mnogo odprtih vprašanj o izvajanju, predvsem enostavni objekti predstavljajo veliko sivino, saj po Gradbenem zakonu ne potrebujejo gradbenega dovoljenja in prijave začetka gradnje, po noveli Zakona o vodah pa potrebujejo vodno soglasje.

Poleg tega je pojmovanje javne obravnave v Sloveniji zgrešeno, saj to ne pomeni zgolj objave na spletni strani, da se s tem naredi kljukica, temveč je javna obravnava posvetovanje s civilno družbo. Spletni posvet, ki smo ga 6. maja 2021 organizirala štiri strokovna združenja (SDZV, DVS, SKIAH, GWP Slovenija), ki smo tudi stalno pozivala k umiku sprememb 37. člena, z 230 udeleženci kaže na to, da je strokovna javnost pripravljena sodelovati v razpravi.

izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk,
Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani,
predsednica Globalnega partnerstva za vode Slovenije

***

Ako se hoče katera dežela ponašati,

da se v njej pretakata med in mleko,

hočem reči, da jo je Bog obilno blagoslovil z vsem,

kar potrebuje za dobro prehrano,

se mora ponašati tudi z mnogimi rekami, potoki in studenci.

***

(Janez Vajkard Valvasor)

SVOJ PODPIS ZA REFERENDUM ZA PITNO VODO LAHKO ODDATE NA TEJ SPLETNI POVEZAVI >>