Ministrstvo za kulturo naj razkrije podatke glede medijskega razpisa

Zahtevo je na Simonitijevo ministrstvo naslovilo osem opozicijskih poslancev LMŠ, SD, Levice in SAB, ki so člani parlamentarne komisije za nadzor javnih financ

IK, STA
25. 5. 2021

Vasko Simoniti, Janšev minister za kulturo

Vasko Simoniti, Janšev minister za kulturo
© Borut Krajnc

Osem opozicijskih poslancev LMŠ, SD, Levice in SAB, ki so člani parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, je v skladu s poslovnikom državnega zbora na ministrstvo za kulturo naslovilo zahtevo, da jim najpozneje v sedmih dneh predloži podatke glede javnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021.

Skupina poslancev, med katerimi je tudi predsednik omenjene komisije Igor Peček (LMŠ), od ministrstva med drugim zahteva vse prijave, ki so prispele na razpis, ocene in ocenjevalne obrazce vseh prijav, vse dodatne dokumente in korespondenco med člani komisije in njihovo komunikacijo z ministrstvom ter vse dokumente, povezane z imenovanjem razpisne komisije, vključno z dokazili o izpolnjevanju strokovnih pogojev članov komisije.

Prav tako zahtevajo zapisnike in druga gradiva ter dokumentacijo v zvezi z razpisom in delovanjem komisije, korespondence, navodila in komunikacijo med ministrom Vaskom Simonitijem in sekretarji ministrstva ter komisijo ter vse korespondence, navodila in komunikacijo med ministrstvom in prijavitelji na razpis.

Kot so ob tem pojasnili, ministrstvo po poročanju medijev na omenjenem javnem projektnem razpisu ni dodelilo sredstev številnim upravičencem, prav tako rezultatov razpisa še vedno ni objavilo, čeprav nekateri upravičenci te dni že dobivajo odločbe, da so ostali brez državnega sofinanciranja.

Komisija ministrstva za kulturo je popolnoma politično neuravnotežena in je zato na prvi pogled jasno, da to dejstvo motivira način njene presoje in odločanja, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki na področju medijev in novinarstva v Sloveniji.

Negativne odločbe, na katere pritožba ni mogoča, so dobile lokalne in druge radijske postaje s statusom posebnega pomena, med njimi Radio Študent, Koroški radio, Radia Krka, Radio Triglav Jesenice in Radio Kranj, kar jih sili v krčenje programskega obsega in resno ogroža njihov obstoj.

Po mnenju podpisanih poslancev je ministrstvo z nefinanciranjem Koroškega radia prekršilo zakonsko določeno obveščanje slovenske manjšine, živeče v zamejstvu, brez zadostnih sredstev za delovanje pa je ostal tudi Radio Študent, najstarejša neodvisna radijska postaja v Evropi, ki je na lanskem medijskem razpisu prejel 100.000 evrov. Posledice bodo za njih še toliko hujše, saj so že od ŠOU v Ljubljani kot ustanovitelja letos namesto 120.000 prejeli le 84.000 evrov.

Sicer pa so brez podpore ostali tudi vsi osrednji dnevni časopisi Delo, Dnevnik in v največji meri Večer ter tednik Mladina, razlog za to pa naj bi bil "neuravnoteženo poročanje". Dva od njih pa se po oceni strokovne komisije nista opredelila, "s kakšnimi uredniškimi mehanizmi bosta zagotovila redno in objektivno ter uravnoteženo predstavljanje političnega delovanja in stališč različnih organizacij in posameznikov".

Sredstev niso dobili niti revija Kino, kar še dodatno prispeva k opustošenju slovenskega filma, spletna kulturniška revija Vrabec anarhist in podobno, so še zapisali podpisani poslanci.

Komisija ministrstva za kulturo je po njihovem mnenju popolnoma politično neuravnotežena in je zato na prvi pogled jasno, da to dejstvo motivira način njene presoje in odločanja, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki na področju medijev in novinarstva v Sloveniji.

Zaradi odtegnitve državnega sofinanciranja bodo številni mediji primorani v krčenje programskih obsegov, medtem ko je obstoj nekaterih medijev v tem trenutku negotov, dodajajo. Ob tem opozarjajo, da se je ministrstvo za nefinanciranje odločilo kljub temu, da je po zakonu o medijih dolžno vsako leto s proračunskimi sredstvi podpreti medije pri ustvarjanju vsebin, pomembnih za zagotavljanje pravice javnosti do obveščenosti ter uresničevanje drugih nalog medijev v javnem interesu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.