Okoljska nepravičnost

Ljudje, ki v Sloveniji živijo v bližini sosežigalnice odpadkov Salonit Anhovo, torej v bližini obrata, kjer sežigajo odpadke zgolj za pridobivanje energije za svojo primarno dejavnost (proizvodnja cementa), so v slabšem položaju, kot če bi živeli v bližini sežigalnice odpadkov, kakršna je Toplarna Celje. Za sežigalnice odpadkov veljajo bistveno strožji pogoji glede izpustov nevarnih snovi vzrak kot za sosežigalnice.

Zgovoren je podatek za leto 2017, ki ga je objavilo društvo Eko krog; takrat so bili Salonitovi letni izpusti dušikovih oksidov (ti prizadenejo dihala) pod mejnimi vrednostmi iz njegovega okoljevarstvenega dovoljenja, hkrati pa so za 40 odstotkov presegali vrednosti, dovoljene za sežigalnice odpadkov. Taka ureditev ni v nasprotju s pravili EU, je pa nedopustna z vidika dopuščanja večje zdravstvene izpostavljanosti ljudi, živečih v bližini sosežigalnic, na kar so lani opozorili tudi zdravniki in Zdravniška zbornica Slovenije. Dodatno pomembno, absurdno dejstvo je, da lahko Salonit, ker je cementarna-sosežigalnica, na leto sežge skoraj 109 tisoč ton odpadkov, kar je 3,6-krat toliko kot največja sežigalnica odpadkov Toplarna Celje.

Pozivov, da je nujno izenačenje pravil za sosežig in sežig, je bilo v zadnjih dveh letih veliko. Korak naprej je storila stranka Levica, ki je prejšnji teden v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Predlog predvideva odpravo okoljske nepravičnosti z izenačitvijo vrednosti izpustov v zrak v sežigalnicah in napravah za sosežig. Predlaga odpravo izjem pri preseganju mejnih vrednosti, izboljšanje meritev izpustov snovi s strožjim, trajnim in transparentnim nadzorom ter, med drugim, uvedbo trajnih meritev živega srebra.

Pri predlaganih spremembah je upoštevano načelo previdnosti, ki postavlja interes obvarovanja zdravja in okolja pred druge interese, zato bodo ljudem na prizadetih območjih, zlasti v Anhovem, končno zagotovile pravico do zdravega življenjskega okolja.

O predlogu zakona bodo odločali poslanci. Vladna SDS se pri vprašanju Anhovega zadnja leta vztajno postavlja na stran Salonita; predsednik uprave tega je bil v času prejšnje Janševe vlade direktor direktorata za energijo. Zanimiva bo opredelitev stranke SD, iz katere prihaja več ljudi, ki so krojili veljavno zakonodajo, in tudi županja občine Kanal ob Soči, ki je s Salonitom ustanovila skupni zavod. Imenuje se Zavod za zeleni razvoj Soške doline, kar se zdi marsikomu porogljivo ime.

Iz SD so v odgovoru, ali bodo podprli predlog Levice, odpisali, da podpirajo prizadevanja za uveljavitev do okolja in ljudi prijaznih politik in da obžalujejo, ker se je Levica priprave predloga lotila brez drugih opozicijskih strank. A se bodo do zakona opredelili na podlagi »jasnih stališč o sosežigu in sežigu odpadkov«, med katerimi je tudi mnenje, da je treba problematiko sežiga in sosežiga odpadkov obravnavati s poenotenimi standardi in merili.

Država bi morala čim prej preprečiti vsakršno dodatno onesnaževanje v Anhovem.