Hitri in drzni 9

zadržan +

Lov za izgubljenim zakladom.

Vsi dobro vemo, kako že dobrih 100 let deluje Amerika: v kako eksotično deželo tretjega sveta pošlje specialce, ki potem tam uprizorijo pirotehnični spektakel in povzročijo brezmejno kolateralno škodo. Filmi iz serije Hitri in drzni so videti kot ekscesne parodije ameriške zunanje politike, a zadnji film te »hitre sage«, Hitri in drzni 9, je tako ekscesen, tako absurden, tako grotesken, tako norčav, tako zunajzemeljski, da je videti že kar kot parodija parodije. Ko Doma Toretta (Vin Diesel) in njegove specialce – ekspertne šoferje (Michelle Rodriguez, Tyrese Gibson, Chris ’Ludacris’ Bridges, Nathalie Emmanuel), vajene obsmrtnih izkušenj – pošljejo v latinskoameriško džunglo (fiktivni Montequinto!), kjer naj bi – v slogu Jamesa Bonda, Ethana Hunta in Spider-Mana – preprečili, da bi »program«, ki odklepa vse računalnike tega sveta (in s tem tudi sam svet), padel v roke megalomanskega, diaboličnega, zavojevalskega tajkuna (Thue Ersted Rasmussen), se začne dolgo, zadihano, adrenalinsko, testosteronsko norčevanje iz logike, gravitacije in drugih fizikalnih zakonov: z motorjem in džipi čez minsko polje drvijo hitreje od eksplozij, avto, ki zleti čez klif, prestreže magnetni »ptič«, avto, ki strmoglavlja v globok prepad, reši »prača«, Dom z avtom ujame Letty, ki jo katapultira z motorja, z avtom drvijo po razpadajočem visečem mostu – in ja, z avtom odletijo v vesolje.

Zakaj bi komplicirali? Vse je enostavno. Ni nerešljivih ali brezizhodnih situacij. Eskapizem? Totalno – metaeskapizem. Glede na to, da se film začne z dirko, s kakršno bi se drugi akcijski spektakli končali, si lahko mislite, da bo finale lahko videti le kot finale Maščevalcev. To je neosvinčeni 200-milijonski film, ki dela vse, da bi bil večji od telefonskega zaslona, in ki je nor na svoje fene: po stresnem, agoničnem, pogubnem letu jih skuša sprostiti, v igro velikodušno vrne izgubljene sinove in hčerke iz prejšnjih epizod (s Charlize Theron vred), krvi ne pokaže, kaskaderje razigrava kot Messi, telenovelistično – in dolgočasno – slavi družino in družinske vrednote, navsezadnje, izkaže se, da ima Dom tudi mlajšega brata, Jakoba (John Cena), ki pa je smrtonosni bad guy, kar seveda pomeni, da družina ni le nekaj nežnega in toplega, ampak tudi nekaj eksktremnega in morilskega. Ne da to kaj spremeni: avtomobili imajo več osebnosti kot liki. In tudi več emocionalne globine. (v kinu)