Knjiga / Theodor W. Adorno: Vidiki novega desničarskega radikalizma
Sophia, Ljubljana, 2020, prevod: Alfred Leskovec, 14 €
Bernard Nežmah
MLADINA, št. 23, 11. 6. 2021
+ + + +
Predavanje nemškega sociologa Adorna (1903–1969) iz leta 1967 ob vzponu Nemške nacionaldemokratske stranke. To bi vsebinsko označili za neonacistično, vendar avtor takšnega termina ne uporablja, kot tudi ne pledira za njeno prepoved. Je družboslovec in se ukvarja z družbo kot tako, za katero ugotavlja, da družbene razmere za fašizem tudi dve desetletji po padcu 3. rajha še vedno obstajajo. Knjiga poleg tega prinaša njegov predhodni tekst Kaj pomeni razčiščevanje s preteklostjo?, ki je pomenljiv tudi s slovenskega stališča skozi perspektivo razčiščevanja s komunistično preteklostjo. Totalitarni režimi namreč s svojim formalnim koncem preprosto ne izpuhtijo, zakaj njihove ideje same po sebi preživijo v starih in modificiranih oblikah. Zlasti ker v vsaki demokraciji obstaja sediment nepoboljšljivcev ali norcev, kar je po avtorjevem mnenju posledica tega, da so demokracije bolj formalne kot konkretizirane. V predavanju žal ni razvil pojma konkretizirane demokracije, je pa izpostavil fenomen pogleda, da je treba vse pozabiti in odpustiti. Ta gradi seveda na evfemizmih: množični pogromi leta 1938 nosijo dobrodušno ime »kristalna noč«. In še bolj na kritiki, da je bil med Nemce preveč razširjen občutek krivde. Kot odgovor uporabi termin preventivno cepljenje, ki ga udejanja razčiščevanje s preteklostjo, torej ne golo obsojanje krvnikov, ampak razsvetljevanje množic, da bodo znale prepoznati nevarne oblike propagande.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Bernard Nežmah
MLADINA, št. 23, 11. 6. 2021
+ + + +
Predavanje nemškega sociologa Adorna (1903–1969) iz leta 1967 ob vzponu Nemške nacionaldemokratske stranke. To bi vsebinsko označili za neonacistično, vendar avtor takšnega termina ne uporablja, kot tudi ne pledira za njeno prepoved. Je družboslovec in se ukvarja z družbo kot tako, za katero ugotavlja, da družbene razmere za fašizem tudi dve desetletji po padcu 3. rajha še vedno obstajajo. Knjiga poleg tega prinaša njegov predhodni tekst Kaj pomeni razčiščevanje s preteklostjo?, ki je pomenljiv tudi s slovenskega stališča skozi perspektivo razčiščevanja s komunistično preteklostjo. Totalitarni režimi namreč s svojim formalnim koncem preprosto ne izpuhtijo, zakaj njihove ideje same po sebi preživijo v starih in modificiranih oblikah. Zlasti ker v vsaki demokraciji obstaja sediment nepoboljšljivcev ali norcev, kar je po avtorjevem mnenju posledica tega, da so demokracije bolj formalne kot konkretizirane. V predavanju žal ni razvil pojma konkretizirane demokracije, je pa izpostavil fenomen pogleda, da je treba vse pozabiti in odpustiti. Ta gradi seveda na evfemizmih: množični pogromi leta 1938 nosijo dobrodušno ime »kristalna noč«. In še bolj na kritiki, da je bil med Nemce preveč razširjen občutek krivde. Kot odgovor uporabi termin preventivno cepljenje, ki ga udejanja razčiščevanje s preteklostjo, torej ne golo obsojanje krvnikov, ampak razsvetljevanje množic, da bodo znale prepoznati nevarne oblike propagande.
Knjiga, ki danes bolj kot na preteklost meri na sedanjost, kjer pa adornovski antifašizem ne bo nastopal v lahkotnem etiketiranju, da so te in one skupine fašisti.