Svetilnik, ki to ni več

»Slovenija je poznana kot svetilnik svobode medijev in varno zavetje novinarjev v EU in širše. Ta položaj je trenutno ogrožen.« Tako slikovito je stanje na področju medijske svobode v Sloveniji opisala komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović, ki je zgolj zadnja v vrsti visokih evropskih predstavnic, ki vlado svarijo, naj preneha z napadi na novinarje in medijske hiše ter s političnim podrejanjem medijev. Pred njo je to storila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, pa tudi evropska komisarka za vrednote in preglednost Vĕra Jourová. Opozorilo komisarke Sveta Evrope, ki vsebuje podrobno argumentacijo očitkov slovenski vladi, pa ima vendarle dodatno težo, saj predstavlja evropsko povezavo, v okviru katere deluje Evropsko sodišče za človekove pravice.

Opozorila komisarke Mijatovićeve se ne nanašajo zgolj na svobodo medijev, ampak tudi na upadajočo raven svobode govora nasploh, pa tudi na vedno bolj sovražen javni diskurz, stigmatizacijo civilne družbe in neodvisnih glasov in, ne nazadnje, tudi na omejevanje pravice do protesta in kritike oblasti.

Pojdimo po vrsti. Kar se medijev tiče, komisarka opozarja na zniževanje medijske svobode, ki se je zgodilo v zadnjih 13 mesecih in so ga opazile prav vse mednarodne organizacije, ki delujejo na tem področju. Opozarja, da je okolje za delo novinarjev v kratkem času postalo sovražno, pojavili so se žalitve, grožnje, krnitve dobrega imena, seksizem zoper novinarke ter celo neposredno fizično in verbalno nasilje in grožnje, usmerjene proti novinarjem, vložene so bile tudi kazenske ovadbe zoper njih. Gre za aktivnosti, ki se izvajajo na družbenih omrežjih in tudi v nekaterih medijih. Odgovornost za to Mijatovićeva pripisuje predvsem predstavnikom vlade in SDS, na čelu s premierom Janezom Janšo, ki pri tem početju po njenem mnenju celo prednjačijo, dajejo zgled in s tem to spodbujajo.

Poleg tega je posebej omenila napade na javno RTV in Slovensko tiskovno agencijo (STA) ter povečevanje vpliva SDS v javnih in zasebnih medijih. Vlado je pozvala, naj se preneha politično vpletati v neodvisne medije in naj »takoj ponovno vzpostavi ustrezno javno financiranje STA«. Kar se tiče medijske svobode, je bila komisarka Sveta Evrope med številnimi napotki vladi prisiljena tudi v ponavljanje temeljnih demokratičnih načel: »Svobodno in varno novinarstvo vzdržuje demokracijo, pravno državo in človekove pravice. Te ne morejo obstati, če novinarji ne odigrajo svoje vloge, kar vključuje obveščanje državljanov in razkrivanje zlorab in odgovornosti tistih, ki so na oblasti.«

Poleg tega je komisarka opozorila tudi na tesno povezavo med svobodo govora in pravico do mirnega združevanja in protestiranja. Tudi ona je namreč opazila izstopajočo kontinuiteto in množičnost protivladnih protestov v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Izrazila je zaskrbljenost, »da več ukrepov, ki jih je sprejela slovenska oblast v preteklem letu, morda pomeni nesorazmerne omejitve pravice do mirnega zbiranja«. Zlasti splošna prepoved javnih zborovanj, ki jo je izrekla slovenska oblast, je po njenem mnenju nesorazmerna. Mijatovićeva zato obžaluje, da je »slovenska vlada pandemijo uporabila kot pretvezo za onemogočanje kritičnih glasov in političnega nasprotovanja«.

Posebno pozornost je namenila tudi nedemokratičnim praksam kaznovanja mirnih protestnikov za domnevne prekrške in siceršnjim zlorabam policije, ki so namenjene ustrahovanju protestnikov in naj bi jih odvračale, da bi s protesti uveljavljali ustavno pravico do izražanja javne kritike oblasti.

Komisarka za človekove pravice ugotavlja, da je slovenska vlada pandemijo uporabila kot pretvezo za onemogočanje kritičnih glasov in političnega nasprotovanja.

Tudi v tem primeru je bila komisarka za človekove pravice prisiljena ponoviti, da mora slovenska vlada spoštovati temeljne demokratične standarde: »Upoštevanje javnega mnenja je ključnega pomena za demokratično upravljanje. Obstaja potreba po tem, da slovenska vlada omogoči sodelovanje javnosti in upošteva javno mnenje, izraženo z javnimi protesti civilne družbe ali medijev o vprašanjih, ki so ključnega pomena za blaginjo slovenske družbe.«

Komisarka za človekove pravice je sicer v zadnjih letih večkrat ostro kritizirala različne države zaradi političnih napadov na medijsko svobodo in svobodo govora. Še bolj ostrega poročila kot zdaj Slovenija je bila marca deležna Madžarska. Pred tem pa je spoštovanje temeljnih demokratičnih standardov na tem področju zahtevala od Poljske, Belorusije, Azerbajdžana, Albanije, Bolgarije, Rusije, Turčije in v povezavi s katalonskim vprašanjem tudi od Španije. Slovenija se je spet znašla v točno določeni družbi.

Janša je sicer nemudoma kar osebno potrdil, da ima Mijatovićeva prav, ko je na Twitterju zapisal: »Na žalost je Dunja Mijatović del #fakenews mreže. Zelo dobro plačana z našim denarjem.«