Leni, nesposobni, neprilagojeni …

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je pred tednom dni na novinarski konferenci predstavil prvi del nekakšne reforme socialne zakonodaje, ki vključuje spremembe štirih zakonov s tega področja. Reforma vsebuje tudi novosti, posebej namenjene točno določeni skupini ljudi, točno določeni narodni manjšini – romski skupnosti. Novi tretji odstavek 38. člena zakona o socialnovarstvenih prejemkih je sicer narodnostno nevtralen, lahko pa bi bil naslovljen tudi »Šola in Romi«.

Kaj prinaša ta »romski člen«? Dodatno spodbudo? Dodatna sredstva? Dodatne možnosti za izboljšanje razmer izobrazbeno daleč najbolj zapostavljene skupine ljudi? Na ministrstvu že trdijo tako. »Želimo doseči, da starši poskrbijo za obvezno osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok in jih obenem spodbudijo, da dosežejo čim višjo izobrazbo,« je dejal Janez Cigler Kralj (NSi), seveda brez neposredne omembe romske skupnosti.

Novost se bere takole: »Ne glede na prejšnji odstavek se denarna socialna pomoč tri mesece izplačuje v naravi, če inšpektorat za šolstvo in šport po uradni dolžnosti obvesti pristojni center za socialno delo o uvedbi prekrškovnega postopka zoper upravičenca starša učenca, ki iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka ali drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole, ali če pri upravičencu obstaja dolg do javnih gospodarskih služb oziroma vzgojno-izobraževalnih zavodov.«

V praksi to pomeni, da bodo romskim družinam odvzeli otroški dodatek, če otroci ne bodo redno hodili v šolo ali če družina ne bo redno plačevala šolske prehrane ali kaj podobnega.

Namesto tega naj bi otroški dodatek družina dobila v naravi, pri čemer v zakonu niti ni določeno, kaj to pomeni. Če (romski) otrok ne bo redno obiskoval srednje šole, pa se bo (četudi ta ni obvezna) otroški dodatek znižal za tretjino. Ne gre za spodbudo. Gre za kaznovanje. Kaznovanje »lenih«, »nesposobnih«, »neprilagojenih« …

To izhaja iz obrazložitve v zakonu, kjer so med razlogi za revščino navedeni tile: »nepripravljenost/nezmožnost odreči se nekaterim navadam oziroma razvadam«, »slabo znanje/zmožnost upravljanja in razporejanja razpoložljivih virov« in tudi »odpor do institucij oziroma formalnih služb«.

Zamisel o discipliniranju romskih staršev s takšnim kaznovanjem ni nova. Na začetku leta 2018 je takšno spremembo napovedovala že ministrica za delo iz SD Anja Kopač Mrak, ki je predvidela, da bi se malopridnim romskim staršem otroški dodatek začasno ukinil. Prav to je že septembra lani napovedovala tudi ministrica za izobraževanje iz SMC Simona Kustec.

Otroški dodatek, ki se bo po novem lahko izplačeval tudi v obliki (ne)potrebnih materialnih sredstev ali v znižani obliki, je pravica otroka. In potreben je je vsak otrok, ne glede na to, ali v šolo hodi redno ali ne. Vprašanje je, ali bi celo v takšni prikriti obliki pogojevanje te pravice prestalo presojo ustavnosti. Za najrevnejše romske družine predvsem iz jugovzhodne Slovenije, iz katerih logično večinoma prihajajo otroci, ki šole ne obiskujejo redno, to ni nič novega. Že zdaj jim šolska inšpekcija za ta prekršek izreka po 500 evrov denarne kazni, ki je od ljudi brez prihodkov niti ni mogoče izterjati, kljub temu pa se kazni zapišejo kot dolgovi, ti pa soustvarjajo začarani krog revščine.

Poleti 2019 je nekdanja ministrica istega resorja Ksenija Klampfer napovedala možnost univerzalnega otroškega dodatka. »Otroški dodatek ne bi smel biti socialni transfer in vsi otroci morajo imeti enake pravice,« je dejala takrat. Nista še minili dve leti, pa država otroške dodatke pogojuje s temi in onimi obveznostmi. Očitno ima ta vlada drugačne zglede – avstrijski premier Sebastian Kurz je recimo znižal otroške dodatke za vse otroke delavcev migrantov, med njimi tudi za slovenske otroke.