Cruella

zadržan

Gospodarica.

Kar je bil Joker za sago o Batmanu, je Cruella za sago o Disneyjevem 101 dalmatincu – zgodba o izvoru antagonista, v tem primeru antagonistke, energične, hektične, ošabne, požrešne, pošastne, karizmatične Cruelle De Vil, obsedenke z modo in krznom, ki je bila najprej, leta 1961, animirana in zmodelirana po holivudski škandaloznici Tallulah Bankhead (z glasom Betty Lou Gerson), v igranih filmih pa jo je glorificirala Glenn Close. Zdaj, v Cruelli, jo igra Emma Stone. Cruella De Vil je utelešenje Zla (kruta do živali!), ker pa film hoče, da jo vzljubimo (od tod štikel Sympathy for the Devil), in ker gre za Disneyjevo produkcijo, kariero začne kot revna in pepelkasta, neučakana in neugnana londonska sirota, ki ji ne preostane drugega, kot da se oprime malega, uporniškega uličnega kriminala, žeparstva.

Ime ji je Estella, toda spretno, mojstrsko, umetelno kostumiranje tolpe, s katero žepari, jo kot up modnega dizajna izstreli k baronesi von Hellman, sloviti modni kreatorki, brezobzirni kraljici narcizma, ošabnosti, pohlepa in fašistoidne zlobe, ki jo igra Emma Thompson. Estella, ki se ji zgodi Hudičevka v Pradi, si iz maščevanja omisli povzpetniški alter ego, Cruello, skrivnostno in ekstravagantno modno kreatorko, ki na modnih revijah vedno znova premaga, poniža in zasenči baroneso, svojo gospodarico. Cruella, velika zarotnica, postane fashionista št. 1. A en passant se zgodi nekaj čudnega: prvič, baronesa v ošabnosti, krutosti in zlobi povsem zasenči Cruello, in drugič, Emma Thompson v karizmatičnosti povsem zasenči Emmo Stone. Kar je nerodno: film sporoča, da se je treba ošabnim, pohlepnim gospodarjem in gospodaricam upreti (da jih je treba torej diskreditirati, ponižati, detronizirati ipd.), obenem pa nas prepričuje, da so pošastni gospodarji in gospodarice karizmatičnejši in atraktivnejši in vitalnejši od upornikov in upornic. Kot Zlohotnica. Disney pač – kaj bo mala žival brez gospodarja? Ta mentalni okvir je izvolil Donalda Trumpa. Zgodbi o izvoru Cruelle De Vil bi morala slediti zgodba o izvoru baronese von Hellman. Jasno, zgodba o izvoru baronese von Hellman bi bila zgodba o izvoru kapitalizma. (v kinu)