Saj je vseeno?

Da nekaj ni prav glede kandidata za pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, je bilo jasno že na seji matičnega odbora za pravosodje, kjer je v predstavitvi bral osnove delovanja pravosodja, ki se jih študentje prava naučijo v prvem tednu študija, hkrati pa o nobenem od odprtih žgočih vprašanj v pravosodju ni imel mnenja. A če je nesprejemljivo na položaj pravosodnega ministra imenovati nekoga, ki ga to področje sploh ne zanima, pa je povsem nedostojno na ta položaj imenovati kršitelja pravosodne zakonodaje, človeka, ki je v preteklosti uporabljal slamnata podjetja, eno bolj zavržnih gospodarskih aktivnosti, ki ima kakopak za posledico več vrst oškodovanja, tudi davčne blagajne in seveda delavcev.

»Spoštovane, spoštovani. Se opravičujem, ker vas motim med 77. izredno sejo državnega zbora, kjer razpravljate o kandidaturi za novega ministra za pravosodje. Vendar se preprosto moram obrniti na vas,« to so besede Gorana Lukića iz Delavske svetovalnice, s katerimi je začel svoj dopis, ki ga je naslovil na poslanke in poslance.

V njem Lukić podrobno opiše usodo podjetja SCL, d. o. o. Dikaučič je bil direktor tega podjetja od decembra 2012 do julija 2017. Ko je Dikaučič zapustil mesto direktorja, je »istega dne namesto gospoda Dikaučiča kot direktorica bila vpisana v register Olena Holiuk (naslov: UL. 50 ROKIV SRSR 43, 87500 MARIUPOL, UKRAJINA), obenem pa se je na isti dan zgodil prenos celotnega lastniškega deleža podjetja na Tomaža Ivanca. Slednji ima sicer naslov na Zagrebški cesti 72 v Mariboru, kjer je tudi naslov Centra za socialno delo Maribor, v bistvu lahko sklepamo, da je gospod Ivanc brezdomec.« Tako je Lukić pisal v pismu, ki ga je poslal poslancem zato, ker Dikaučič na očitke o ustanavljanju slamnatih podjetij ni odgovoril.

Lukić potem nadaljuje, da je okrožno sodišče podjetje skušalo v skladu z zakonom, ker dve leti ni poslovalo, izbrisati brez likvidacije že leta 2019. Postopek se je sicer začasno prekinil, ker je zoper sklep sodišča ugovarjal upnik in navedel, da ima podjetje SCL do njega neporavnane obveznosti. Dve leti za tem, ravno v teh dneh, je sodišče ponovno začelo postopek izbrisa podjetja brez likvidacije. Gre za postopek izbrisa pravne osebe, ki že nekaj časa ne posluje, njenih lastnikov oziroma zastopnikov pa ni mogoče najti. »Zanimivo, da je bil edini tekoči račun podjetja zaprt 3. junija 2021 – en dan prej, preden je predsednik vlade poslal v državni zbor predlog imenovanja za ministra za pravosodje. Verjamem, da je to zgolj naključje,« je svoje pismo poslancem zaključil Lukić in dodal: »Aja, saj res – podjetje SCL, d. o. o. je tudi davčni dolžnik, in sicer je po zadnjih podatkih dolžno znesek med 30 in 50 tisoč evrov.«

Poleg tega je bil v približno enakem obdobju Dikaučič direktor tudi družinskega podjetja Prevozi Žižek iz Črenšovcev. Lastniki so prevzeli posle podjetja, Dikaučič se je poslovil s položaja in takoj za tem je podjetje končalo v stečaju. Nastalo je za okoli 1,3 milijona evrov terjatev, med upniki je tudi finančna uprava, ki so ji Prevozi Žižek ostali dolžni več kot 200 tisoč evrov.

Prvi slovenski minister za pravosodje, tedaj še republiški sekretar za pravosodje in nekdanji dekan ljubljanske pravne fakultete, dr. Rajko Pirnat je še pred glasovanjem dejal: »Očitki so težki in so vsaj deloma podprti z dokumenti in ni mogoče kar tako mimo njih. Poslanci si zaslužijo odgovore, kandidat pa ima pravico do odgovora, zato bi bilo treba prekiniti odločanje, da lahko kandidat pripravi izčrpen pisen odgovor na to.« Poslanec Levice Željko Cigler pa je med razpravo dejal: »Živimo v politični skupnosti, kjer je demokracija bila razgrajena že do te mere, kot da bi se delal poizkus, kakšna je vzdržljivost teptanja človekovih pravic in svoboščin in temeljev pravne države v malem koncu tega sveta, ki se mu reče Republika Slovenija.«

Novi minister za pravosodje je izigral davčno zakonodajo tako, da je podjetje podal brezdomcu.

Odločanje o novem pravosodnem ministru se seveda ni prekinilo in poskus, ki ga omenja Cigler, se nemoteno nadaljuje. Ker za izvolitev ministra v državnem zboru ni zahtevana večina – namesto absolutne večine je dovolj zgolj relativna večina – je bil s 44 glasovi za in 41 proti Marjan Dikaučič potrjen za novega pravosodnega ministra. Drugače kot na vprašanja o številnih odprtih dilemah s področja pravosodja se je tokrat, res da na kratko, vendarle odzval: »Spoštovane poslanke, cenjeni poslanci, zahvaljujem se vam za podporo, ki ste mi jo podelili z imenovanjem na funkcijo ministra. Sedaj se seveda začne resno delo in to že nocoj.«

Ne gre za ministra, ki bi napovedoval reforme v pravosodju ali bi za obrobje svojega mandata pravzaprav napovedal karkoli. Kljub temu, naj se še tako čudno sliši, še ni bilo pravosodnega ministra, v katerega ravnanja bo uprtih toliko oči kot vanj.