Kvadratura kroga
Že več kot trideset let država obljublja Prirodoslovnemu muzeju Slovenije ustrezne pogoje za delovanje in novo stavbo, ki pritiče sodobnim muzejem
Glavna in severna, dve fasadi let 2004 načrtovane stavbe Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Biološkem središču pri Biotehnični fakulteti ob Večni poti pod Rožnikom. Avtorji projekta in načrtov so arhitekti: dr. Aleš Vodopivec, Nena Gabrovec in Gašper Medvešek.
Leta 2014 sta dve vodilni znanstveni reviji – Nature in Science – izrazili skrb glede usode naravoslovnih zbirk ter pripravili niz poglobljenih člankov. Te zbirke so namreč edini arhiv, edini dokazi o okolju, ki ga človek tako hitro spreminja. V obdobju biodiverzitetne krize so nenadomestljive pri dokumentiranju raznovrstnosti življenja, predvsem pa zaradi njihovega propadanja. Poročali so, da je v naravoslovnih muzejih Italije propadla najmanj tretjina bioloških primerkov, a italijanski primer je menda le eden izmed mnogih. Gre za to, da zbirke niso hranjene v ustreznih prostorih, in podobno je tudi pri nas. Prav naravoslovna zbirka je bila temelj prvega muzeja. Kranjski deželni stanovi so namreč oktobra leta 1821 s sklepom ustanovili Deželni muzej. Iz njega sta kasneje nastala dva muzeja: Prirodoslovni muzej Slovenije in Narodni muzej Slovenije. Tako letos oba praznujeta 200. obletnico, a še vedno sobivata v isti stari stavbi – v Rudolfinumu na Prešernovi, v stavbi, ki jo je dal leta 1883 zgraditi cesar Franc Jožef po načrtih arhitekta Viljema Trea.