Prekrškovni postopki zoper kršitelje omejitev gibanja se vendarle ustavljajo

Ko so ustavne sodnice in sodniki nedavno vse vladne omejitve gibanja za nazaj spoznali za neustavne, so hkrati tudi dejali, da že plačanih glob za kršitve omejitev gibanja ne bo mogoče zahtevati nazaj, odprti postopki pa se morajo nemudoma ustaviti in kršitelji razbremeniti. Slednje se sicer ne zgodi kar samo po sebi, pač pa je to naloga državnih organov, ki morajo to storiti po uradni dolžnosti v vsakem konkretnem primeru posebej. En tak primer imamo pred seboj.

Ne gre zgolj za primer kaznovanja posameznika na podlagi neustavnega odloka, ki je omejeval gibanje. Gre za grozljiv primer zlorabe policije za politične namene na podlagi neustavnega odloka.

Na začetku maja je predsednica mariborskega lokalnega odbora Levice Lucija Plavčak od policije po pošti prejela odločbo o prekršku z globo, visoko kar 2000 evrov. Globo sestavljajo trije prekrški, in sicer: kazen 400 evrov za udeležbo na javnem shodu, ki jo je policija izrekla, čeprav je takšno prepoved za nedopustno označilo tako ustavno sodišče kot tudi redno sodišče v primeru mariborskih dijakov, ki so na shodu zahtevali odprtje šol. V vseh treh primerih mladoletnih dijakov je sodišče namreč prekrškovne postopke ustavilo. Dodatno kazen 400 evrov je policija Plavčakovi izrekla, ker ni nosila  obrazne maske. In to kljub temu, da je sodišče obvezno nošenje mask na prostem označilo za nezakonito. In ne nazadnje: policija ji je izrekla tudi kazen v višini 1200 evrov kot organizatorki javnega shoda – ker je na svojem Facebook profilu zapisala, da se bo udeležila protesta pred sodiščem ob začetku sojenja prvi od mladoletnih dijakinj in delila poziv k udeležbi na tem protestu.

Ker so odločitve ustavnega sodišča in rednega sodstva že tedaj jasno kazale, da so omenjene kazni nezakonite, policija pa jih vseeno izreka, se je Plavčakova ob pomoči Pravne mreže za varstvo demokracije na odločbo pritožila.

Kakšen mesec pozneje je torej sledila odločba ustavnega sodišča, ki zahteva ustavitev teh in drugih podobnih prekrškovnih postopkov. Tej pa je sledila odločitev policije: ta postopek so zdaj ustavili in odpravili, stroške pa prenesli na proračun.

Policija je (vsaj) v tem postopku, po uradni osebi Mitji Hariju, pravilno razumela odločbo ustavnega sodišča. Ta v odločbi namreč navaja, da je »ustavno sodišče presodilo, da 2. in 3. točka prvega odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih ne vsebujeta zadostne vsebinske podlage za vladno odločanje o posegih v svobodo gibanja ter pravico do zbiranja in združevanja, zato sta v neskladju z ustavo«.