Kako postati dobra žena

zadržan

Deklina zgodba.

Kot ste gotovo opazili, vrtijo že približno stoto sezono Dekline zgodbe, kar seveda potrjuje, kako zelo človeštvo uživa v patriarhalnem podrejanju in trpinčenju žensk – tega se ljudje ne morejo in ne morejo nagledati. Francoska farsa Kako postati dobra žena nas odpelje v alzaško šolo, v kateri Paulette Van der Beck (Juliette Binoche) s pomočjo moža (François Berléand), svakinje (Yolande Moreau) in nune (Noémie Lvovsky) dekleta uči, kako postati perfektne, idealne žene – pridne in ubogljive, predane in poslušne. Paulette jim pokaže, kako se na 101 način podrediti moškemu – kako mu kuhati, likati, prati, šivati, čistiti, kuhati in rojevati. Ker pa se piše leto 1967 ( ja, do prelomnega, revolucionarnega leta ’68 je le še korak), se učenke, Annie (Marie Zabukovec), Yvette (Lily Taieb) in Albane (Anamaria Vartolomei), ki pridejo z novim šolskim letom, že prepuščajo novim, živahnejšim, uporniškim, feminističnim vibracijam, ki napovedujejo opolnomočenje in konec zapetosti, konec represivne tradicije, konec staromodne rigidnosti.

Toda film to šolo, ki dekleta mojstri v »socialnih dražestih«, prikazuje s tako prizanesljivo šaljivostjo in igrivostjo (češ: Paulette jim noče nič slabega!), obenem pa je prežgan s tako nežno, tako vljudno, tako stilizirano, tako pastelno in tako kičasto, že kar demyjevsko nostalgijo, kot da pogreša dobre, stare čase, ko so ženske spreminjali v dekle. V času, ko se ljudje ne morejo nagledati Dekline zgodbe in patriarhalnega trpinčenja žensk, norčevanje iz patriarhalnega leta 1967 deluje naivno, celo deplasirano. (Kinodvor, videoteka.demiurg.si & online. artkinomreza.si)