Kako prepričati dovolj volivcev?

V tednih pred 11. julijem, ko bo potekal referendum o zakonu o vodah, je nekaj posameznikov, ki želijo glasovati v tujini, opozorilo, da za razliko od volitev referendumsko glasovanje od njih zahteva dodaten korak, in sicer predhodno najavo namere o glasovanju. Gre za onemogočanje glasovanja na referendumu? Direktor državne volilne komisije Dušan Vučko pravi, da ne, za glasovalce pa ima tudi nekaj napotkov.

Za volitve v državni zbor že daljši čas velja, da Slovenija kot država vsem v tujini živečim slovenskim državljanom z dvojnim državljanstvom in drugim s stalnim bivališčem zunaj Slovenije vedno pošlje na dom glasovnico. Tega ne počne veliko držav. Vse, kar mora posameznik storiti, je, da obkroži neko listo in glasovnico odnese na pošto. Gre sicer za domislico ene od vlad Janeza Janše, ker naj bi tradicionalna izseljenska skupnost bolj podpirala slovensko politično desnico kot kaj drugega.

Glede referendumskega odločanja pa politika te potrebe ni čutila, zato zakonodaja določa: »Če želi volivec, ki nima stalnega prebivališča v Sloveniji (izseljenec), glasovati po pošti, mora o svoji nameri obvestiti državno volilno komisijo. Obvestilo lahko pošlje preko portala e-Uprava, ki omogoča oddajo vloge z digitalnim potrdilom in brez digitalnega potrdila.« Vučko pojasnjuje, da je ob tokratnem referendumu zanimanje za glasovanje v tujini večje kot na zadnjih referendumih o drugem tiru, in sicer zato, ker tista glasovanja niso potekala v času letnih dopustov. Povečanje zanimanja za glasovanje iz tujine naj bi šlo namreč prav na račun dopustnikov, ki bodo večinoma počitnikovali na Hrvaškem. Vučko še pojasnjuje, da osnovni namen glasovanja v tujini ni zadeval dopustnikov, a komisija tudi to priznava kot legitimen razlog. Vendar opozarja na težave. Med njimi je posebna težava dostave volilnega gradiva oziroma glasovnic v avtokampe in na druge začasne počitniške naslove.

Dodatno težavo pa predstavljajo tudi zakonski roki. »Zagotovo bo en delež takih, ki sploh ne bodo dobili volilnega gradiva; delež takih, ki ga bodo dobili prepozno, in tudi delež tistih, ki bodo sicer volilno gradivo dobili pravočasno in tudi pravočasno glasovali, a se gradivo ne bo pravočasno vrnilo na volilno komisijo, da bi lahko glasovi še bili upoštevani. Zagotovo bo na te načine neupoštevanih, izgubljenih glasov med 20 in 30 odstotki. Potem so tu še tisti, ki so zahtevali, da prejmejo glasovnico recimo na hrvaški obali, potem pa si bodo premislili in bodo želeli glasovati na domačem volišču v Sloveniji in tega žal ne bodo mogli storiti. V želji po sodelovanju na referendumu bi bilo morda bolj kot zahtevati glasovanje iz tujine smiselno ostati doma, se udeležiti predčasnega glasovanja, za kak dan odložiti morje …« pravi direktor volilne komisije.

Na državni volilni komisiji sicer pričakujejo, da bodo prejeli med 2000 in 3000 zahtev za glasovanje po pošti. Ali kot pravi Vučko: »Če bi jih prejeli 3000, pa jih ne bomo, bi to predstavljalo le 0,18 odstotka vseh volilnih upravičencev. Oziroma 0,86 odstotka volivcev, ki so glasovali na zadnjem referendumu o drugem tiru.«

Glasovanje iz tujine ne bo odločilno. Odločilna bo predvsem udeležba volivcev v Sloveniji. Zakon je na referendumu namreč razveljavljen le pod pogojem, da večina glasuje proti, in da ta večina predstavlja vsaj petino volilnega telesa, torej okoli 350 tisoč ljudi. Na zadnjem (ponovljenem) referendumu o izgradnji drugega tira je skupno glasovalo samo 257.000 ljudi. Dovolj velika volilna udeležba pa je bila na drugem referendumu o družinskem zakoniku decembra 2015, kjer je glasovalo 632.000 ljudi. Proti zakonu je bilo 394.482 volivcev.