Krščanski demokrat, ki je po naključju postal predsednik osamosvojitvene vlade

Lojze Peterle je bil do leta 2019 dolgoletni poslanec evropskega parlamenta

"V slovensko zgodovino se je zapisal kot predsednik prve, osamosvojitvene vlade, saj je njegova tedanja stranka Slovenski krščanski demokrati na aprilskih volitvah leta 1990 prehitela vse druge Demosove stranke. V resnici je bila njegova SKD na volitvah šele tretja najuspešnejša politična stranka (prehiteli sta jo naslednica Zveze komunistov Stranka demokratične prenove in Zveza socialistične mladine Slovenije), a stranke koalicije Demos so imele večino v tedanji skupščini, Peterletova pa je bila med njimi najuspešnejša," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal Jure Trampuš.

Peterle in njegova vlada sta tako najzaslužnejša, da je katoliška cerkev postala največji denacionalizacijski upravičenec. Vsi cerkveni finančni škandali in polomije, ki so temu sledili, so tudi posledica pridobljenega premoženja, ki je cerkvi padlo dobesedno z neba.

"Svoj cerkveni politični čut je najbolje uveljavil s konceptom denacionalizacije, ki je brez večjih omejitev dopuščal vrnitev celotnega denacionaliziranega premoženja v naravi, ne glede na vprašanje, kaj lahko to vračanje pomeni. Cerkev je ta Peterletov in Demosov politični cilj podpirala, takrat je recimo škofovska konferenca zapisala, da je Demosov koncept denacionalizacije "edini, ki ščiti cerkveno lastnino, zato se Cerkev v sili zelo trdo naslanja nanj, saj ji pomeni edino zeleno luč za pridobitev nujnih možnosti za delovanje". Peterle in njegova vlada sta tako najzaslužnejša, da je katoliška cerkev postala največji denacionalizacijski upravičenec. Vsi cerkveni finančni škandali in polomije, ki so temu sledili, so tudi posledica pridobljenega premoženja, ki je cerkvi padlo dobesedno z neba," je med drugim zapisal Trampuš.

Več preberite v obsežnem članku v posebni številki Mladine.

Posebna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov

Posebna izdaja MLADINA ZGODOVINA (v treh delih je sodelovalo kar 23 zgodovinarjev ter vrhunskih analitikov družbe znanstvenikov) se zaključuje s tretjim delom, ki obravnava obdobje po letu 2000, včlanitev v Evropsko unijo, obdobje neoliberalizma in velike finančne krize, hkrati pa prinaša poglobljene biografije ključnih akterjev. Trilogija se je začela v osemdesetih letih, nadaljevala v obdobje nastanka države in demokracije, zaključuje pa se pri analizi sodobne Slovenije, tudi današnjega časa.

Kaj smo torej storili s priložnostjo, ki jo mali narodi dobijo redko in velikokrat zgolj po naključju? Več preberite v posebni izdaji Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.