TV komentar / Proslava 30. obletnice države, malo vaškega, malo fundamentalizma in veliko socializma
Med Beogradom in Teheranom

Folklora in redki gledalci, ki so proslavo smeli spremljati v živo
© Željko Stevanić
Avtorico te rubrike je poceni turistični aranžma pred nekaj leti pripeljal v Ankaro ravno na dan nekega državnega praznika. Ne pričakujte od turistke, da bi se poglabljala v to, kaj se je dogajalo, a vse skupaj se je začelo z glasovi mujezinov iz vseh mošej v mestu. In ko smo potem jedli organizirano večerjo v neki skoraj ceneni restavraciji, smo seveda na steni lokala gledali posnetke proslave in se neizmerno čudili, da je bila vanjo vključena molitev, hecna je bila tudi prisotnost verskih dostojanstvenikov v še včeraj sekularni državi. Pač, tega smo bili vajeni s posnetkov iz Irana, ne pa iz Turčije. Iran je do takrat veljal za tisto deželo, kjer vse državne praznike zaznamuje prisotnost verskih odličnikov.