Strokovne in politične funkcije

Vlada je, potem ko je vodenje pravosodnega ministrstva prevzel Marjan Dikaučič, imenovala tudi dva nova državna sekretarja, nekakšna podministra, ministrovi desni roki. Eden od njiju je postal dr. Anže Erbežnik, zadnji v vrsti neuspešnih kandidatov za položaj ustavnega sodnika, ki ga že leto po preteku mandata še vedno zaseda dr. Dunja Jadek Pensa.

Erbežnik se je sicer na razpis za ustavnega sodnika v preteklosti prijavil večkrat. Najprej že leta 2017, potem pa tudi na prvotni in na ponovljeni razpis v še vedno odprtem postopku izbire ustavnega sodnika. Njegove kandidature na najvišje domače in mednarodne sodne funkcije je vedno podpirala SDS, ob zadnjem glasovanju za ustavnega sodnika pa je bil prvič deležen celo njene ekskluzivne podpore.

Tako kot minister Dikaučič je bil tudi Erbežnik v preteklosti, podpori SDS navkljub, neuspešen v lovu na funkcije. Neuspešno se je potegoval za položaj člana državnotožilskega in tudi sodnega sveta – strokovnih organov, sestavljenih iz notranjih in zunanjih pravnih strokovnjakov, ki na tožilstvu in v sodstvu soodločata tudi o kadrovskih vprašanjih in imenovanjih na najvišje pravosodne funkcije. Njegov prvi nadrejeni Dikaučič je bil sicer neuspešen v prizadevanju za precej manj ugledne »pravniške« funkcije – neuspešno je kandidiral za direktorja Zdravstvenega doma v Šmarju pri Jelšah in za prosto notarsko mesto v Žalcu, za katero celo ni izpolnjeval predpisanih pogojev.

Novi državni sekretar v Janševi vladi je v času kandidature za ustavno sodišče leta 2017 za časnik Delo povedal, da ni član nobene politične stranke, da pa ga »veseli, da je SDS podprla mojo kandidaturo na podlagi mojih strokovnih referenc in izkušenj v institucijah EU in pravosodju. Upam, da bodo strokovne reference pretehtale tudi v postopku izbire kandidatov.« Tedaj ni bil izvoljen, ker je SDS dala prednost Klemnu Jakliču, ki stranki odtlej vrača pozornost na ustavnem sodišču.

Zdaj torej skrivalnic za strokovnimi referencami ni več. Erbežnik je prevzel politično funkcijo, drugo najmočnejšo politično funkcijo na ravni ministrstev, funkcijo državnega sekretarja. Prav med visokimi operativnimi političnimi funkcijami in najvišjo pravniško strokovno funkcijo ustavnega sodnika pa z vidika SDS obstaja močna (neformalna) povezava. S to razliko, da je bila v preteklosti vzpostavljena v nasprotni smeri.

Več kandidatov SDS za ustavne sodnike je bilo poprej »preverjenih« na najvišjih operativnih političnih funkcijah. To velja za nekdanjo kandidatko SDS za ustavno sodnico in tudi za najvišje sodne funkcije v evropskih povezavah dr. Verico Trstenjak. V prvi Janševi vladi, ki je bila formalno sicer Bajukova vlada, je zasedala najpomembnejši operativni politični položaj generalne sekretarke vlade.

To povezavo pa najdemo tudi pri že omenjenem dr. Klemnu Jakliču. V isti vladi je bil zaposlen v kabinetu predsednika vlade dr. Andreja Bajuka, pri 24 letih je bil njegov pravni svetovalec. V tisti vladi je Jaklič sicer združil moči z očetom Martinom Jakličem, ki je opravljal naloge državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo.