Odtekanje javnega denarja v strankarska trobila

Državno oglaševanje

Luka Volk
MLADINA, št. 26, 2. 7. 2021

Prikritega državnega financiranja so deležni mediji iz kroga NSi ali točneje iz kroga njihovega ministra Janeza Ciglerja Kralja

Prikritega državnega financiranja so deležni mediji iz kroga NSi ali točneje iz kroga njihovega ministra Janeza Ciglerja Kralja
© Borut Krajnc

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi stranka NSi, je septembra 2020 začelo projekt Sodelovalnica, s katerim naj bi spodbujalo medgeneracijsko zaposlovanje. A tudi tukaj so, podobno kot pri oglaševanju obrambnega ministrstva, očitno prevladali zasebni interesi – kampanja kaže znake preusmerjanja davkoplačevalskega denarja z oglaševalskimi pogodbami mimo uradnih oglaševalskih strategij. Drugače kot pri obrambnem ministrstvu so bila za to oglaševalsko kampanjo prispevana tudi sredstva Evropskega socialnega sklada.

Oglaševalsko kampanjo za projekt, vreden 1,1 milijona evrov, je – tako kot za obrambno ministrstvo – vodila agencija Pristop, a se je ministrstvo odločilo delati mimo njene oglaševalske strategije. Ko so v zavodu Državljan D, kjer že dolgo podrobno spremljajo odtekanje javnega denarja v propagandna trobila, povezana s strankama SDS in NSi, pridobili dokumente z napovedjo aktivnosti kampanje in jih nato primerjali z dejansko izvedbo, so ugotovili, da se je vmes »izgubilo oglaševanje v časopisu Dnevnik, na novo pa so bili vključeni Domovina, Iskreni ter Svobodna Vipavska – brezplačni časnik, prav tako povezan s stranko NSi, ki ga ureja Tino Mamić«.

Do novih spoznanj so na zavodu prišli pred kratkim, ko so si ogledali še poročila o kampanji, ki se nanašajo na televizijski medijski zakup. Tudi tu je bilo opaziti nenavadne odmike od prvotne strategije oglaševanja – Pop TV, Kanalu A, Planetu TV in Foxu sta se pozneje pridružili še Nova24TV in TV Idea. Še zanimivejši je bil odmik od dotedanje prakse, saj so bili doslej podatki o gledanosti televizijskih postaj zmeraj posredovani iz uradnih virov in na podlagi raziskav. Za Nova24TV in TV Ideo pa sta podatke za poročilo poslali kar televiziji sami.

Pri zavodu ne opozarjajo le na spornosti takega pošiljanja podatkov, ampak prav tako, da dodajanje novih televizijskih postaj v že pripravljeno strategijo pomeni tudi prilagajanje zakupa v drugih medijih. Kot razlaga Domen Savič iz zavoda, gre pri tem »vsaj za nesmotrno trošenje davkoplačevalskega denarja, če ne še za kaj spornejšega«. Obe, Nova24TV in TV Idea, imata jasen politični predznak, predvsem pa nimata relevantne gledanosti, zaradi česar je smiselnost oglaševanja na njunih programih najmanj vprašljiva.

Kljub temu takšne prakse Saviča ne presenečajo več. Ob analiziranju drugih kampanj, za katere ministrstva zakupujejo medijski prostor, so na zavodu ugotovili, da se podobne težave kažejo tako rekoč na vseh področjih – podobne, če ne celo identične prakse naj bi uporabljali še na obrambnem ministrstvu, v Uradu vlade za komuniciranje (Ukom), v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, na primer za kampanjo Cepimo se, pa tudi na ministrstvu za kmetijstvo. »Agencija napove oglaševanje, ministrstvo zatem ta načrt popravi in vanj doda propagandistična glasila, hkrati pa se v več primerih nato zgodi, da ministrstvo ne zna kompetentno razložiti, kakšni naj bi bili tržni razlogi za vključitev v kampanjo,« pove Savič.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

TV komentar

Kako postati Slovenec?

Kakšna sreča, da se nam ni treba učiti slovenščine pri 30 ali celo 50 letih

»Fental te bom z lastnimi rokami«

Če razkrivaš skrajno desnico, prejmeš grožnje

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi