Visoka precepljenost bo pripomogla k ponovnemu zagonu vsakdanjega življenja

Skoraj leto in pol je že, odkar se je človeštvo soočilo z eno najhujših kriz moderne dobe. Koronakriza je močno posegla v naš vsakdan, šteli smo žrtve, trpelo je zdravstvo, gospodarstvo, zaprte so bile šole in vrtci, kulturne ustanove, ustavilo se je javno življenje. In ker epidemije še zdaleč ni konec, grozijo nam namreč nove različice koronavirusa, smo se slovenski raziskovalni inštituti pridružili h glasnemu pozivu slovenski javnosti – pozivu k cepljenju.

Sporočilo svetovne znanosti, temelječe na konsenzu, je jasno: iz epidemije se bomo izvili le z zadostno precepljenostjo. S cepljenjem, ki je še posebej priporočljivo za ranljive skupine, denimo starejše in kronično bolne, zavarujemo v prvi vrsti sebe in preprečimo hujše posledice, ki lahko prizadenejo tudi mlade in zdrave ljudi. Istočasno omejimo širjenje bolezni ter tako zaščitimo zdravje naših najbližjih in vseh tistih, ki se iz kakršnegakoli razloga ne smejo ali ne morejo cepiti. Odločitev za cepljenje je torej tudi odgovorno in solidarno dejanje.

Visoka precepljenost bo pripomogla tudi k normalizaciji in ponovnemu zagonu vsakdanjega življenja, spet se bomo lahko družili, obiskovali prireditve, odprte bodo šole, vrtci, normalno bodo delovala podjetja. In kar je še posebej pomembno – cepljeni bomo zaščiteni pred novimi sevi koronavirusa, ki že hromijo nekatere predele sveta in se širijo tudi k nam.

Prav moč znanosti je tista, ki je v tej koronakrizi prišla na plano, in česar smo se še toliko bolj zavedli. Žal pa je koronakriza sprožila tudi vrsto neznanstvenih informacij in mnenj, teh so polna predvsem družbena omrežja. A izsledki znanstvenih raziskav o virusu in učinkovanju cepiv so zelo jasni, transparentni in vsem na voljo.

Naj ob tem posebej poudarimo, da je cepljenje tako znanstveni kot tudi civilizacijski dosežek, cepiva so namreč doslej rešila več življenj kot katerokoli drugo zdravilo. Prav moč znanosti je tista, ki je v tej koronakrizi prišla na plano, in česar smo se še toliko bolj zavedli. Žal pa je koronakriza sprožila tudi vrsto neznanstvenih informacij in mnenj, teh so polna predvsem družbena omrežja. A izsledki znanstvenih raziskav o virusu in učinkovanju cepiv so zelo jasni, transparentni in vsem na voljo. Tudi znotraj slovenske znanstvene sfere je kar nekaj priznanih strokovnjakov, ki so se angažirali in se aktivno vključili v komuniciranje z epidemijo in cepivi povezanih znanstvenih dognanj. Prisluhnimo jim.

Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije torej izraža odločno podporo cepljenju, ki je naše edino orodje za zaustavitev epidemije. V nasprotnem primeru se nam v prihodnjih mesecih najverjetneje znova obeta življenje z omejitvami, s preobremenjenimi zdravstvenimi delavci, z otroci, ki ne bodo mogli v šolo, z zastojem gospodarskih dejavnosti, z ustavljenim kulturnim dogajanjem. Cepiv imamo v Sloveniji dovolj, cepilnih mest prav tako, potrebna je le še odločitev ZA. Da bomo živeli varneje, bolj sproščeno, da bo koronakriza karseda hitro stvar preteklosti.

Prof. dr. Gregor Anderluh, predsednik KOSRIS