Intervju / »V naši šoli ne vzgajamo le čebel delavk, ampak hočemo, da so učenci sposobni kritičnega razmišljanja«

Četudi še zdaleč ni mogoče reči, da je slovenski izobraževalni sistem slab, sodobni trendi in premik od formalnih referenc k veščinam terjajo prilagoditve. Znanje namreč obstaja tudi onkraj številčnih ocen, sreča ni le dobro plačana služba in zdravje neke skupnosti ni odvisno zgolj od rasti BDP, opozarja 64-letni John Newton, ravnatelj nedavno ustanovljene Ljubljanske mednarodne šole (LIS, Ljubljana International School), v sklopu katere delujejo vrtec, osnovna šola in gimnazija. Newton je svoj čas vodil podjetje z 80 zaposlenimi, nato je na gimnaziji v Minnesoti poučeval zgodovino, v Slovenijo pa je prišel kot ravnatelj mednarodne šole QSI, ki je v Ljubljani delovala od leta 1995 pa do 2020.

V našem bloku je trinajstletni fant, ki je preprosto briljanten; v kleti si je uredil delavnico, v kateri za različne naročnike popravlja kolesa, električne skiroje, rolke ... Je iznajdljiv, drzen in karizmatičen, naravni vodja, vsi otroci ga občudujejo. Toda v šoli mu ne gre dobro, ocene pešajo, in ko ga zjutraj vidim s torbo na rami, mi vedno reče, kako zoprna mu je šola. Kako znotraj izobraževalnega sistema najti pravo mesto za tega fanta? 

Očitno je zanj resnično polje izobraževanja klet, v katero se je zatekel in si v njej uredil delavnico. Prevladujoči izobraževalni sistem ni prepoznal njegovih potencialov in sedaj ne ve, kaj bi z njim. Jaz pa bi bil presrečen, če bi prišel na našo šolo; neskončno me zanima, kaj ga žene, kaj vznemirja in kaj se da doseči s tem. V opisanem primeru se zdi, da je šola, ki jo obiskuje, nekako zadušila njegovo radovednost – v naši šoli je otrokova radovednost najvišje vodilo izobraževalnega procesa.